Tabela sestave živil
Med zelenjavo uvrščamo različne rastline, ki jih uporabljamo za prehrano, pa naj bo to sveža (v solati), toplotno obdelana ali konzervirana. Kateri del zelenjave uporabljamo za prehrano, je odvisno od posamezne vrste le-te. Lahko je to celotna rastlina ali pa samo posamezni deli rastline. Glede na to, kateri del rastline je užiten za našo prehrano, delimo zelenjavo na:
•listnato (zelje, špinača, ohrovt, blitva itd.);•korenasto (krompir, korenje, peteršilj, zelena, repa itd.);
•čebulasto (vse vrste čebule, česna, pora itd.);
•cvetno (cvetača, brokoli, artičoke itd.);
•plodovno zelenjavo (paradižniki, paprike, kumare, bučke, melancani, stročji fižol, grah itd.).
Zelenjava ima zaradi svoje bogate vsebnosti vitaminov, mineralov, celuloze in nizke vsebnosti maščob neprecenljivo vlogo v človekovi prehrani. Količina nutritivnih sestavin se razlikuje med posameznimi vrstami zelenjave, odvisna pa je tudi od podnebja, v katerem zelenjava uspeva. Okus je v veliki meri posledica vsebnosti eteričnih olj, ki jih vsebujejo in so pri nekateri zelenjavi zelo koncentrirana ter imajo zato tudi pomembno vlogo pri prebavi v obliki začimb.
Poleg tega, da je zelenjava prepolna vitaminov in mineralov, ki so nujno potrebni organizmu, vsebuje tudi veliko celuloze in malo maščob. Nekatere vrste so tudi bogat vir kalorij, kot tudi antioksidantov, ki zmanjšujejo presežek nevarnih prostih radikalov. Glede na energijsko vrednost, lahko zelenjavo razdelimo v tri skupine:
•nizko kalorična – energijska vrednost je manjša od 40 kcal v 100 g;
•srednje kalorična – energijska vrednost je od 40 do 60 kcal v 100 g;
•visoko kalorična – energijska vrednost presega 60 kcal v 100 g.
V tabeli energijskih vrednosti navajamo podatke za zelenjavo, ki jo najpogosteje uporabljamo v vsakodnevni prehrani:
