Gojmir Lešnjak Gojc
Zaporedje lepih estradnic in lepotic prekinja oseba, ki bi jo takole na prvi pogled, mirno uvrstili v skupino najbolj trendovskih oseb, seveda, če jih gledamo z vidika škodljivih trendov, ko se povečuje število ljudi s prekomerno težo. Vendar pa je med »trendovsko« večino in Gojcem velikanska razlika.
Prijeten razgovor z njim, ki je potekal v čudovitem ambientu vinske kleti Čotarjevih v Gorjanskem na Krasu, je pokazal, da bi Gojc lahko tudi našim dosedanjim sogovornicam svetoval na tem področju in jih usmerjal k pravemu načinu prehranjevanja. Vsa predstavljena lepota in brhkost na dekletih zahteva veliko truda in odrekanja, disciplino in intenzivno vadbo, pri tem pa jim v veliki meri pomaga tudi mladost in njihova imunost na pregrehe. Gojc je, za razliko od njih, pred kratkim praznoval pomemben življenjski jubilej. Na sod z enako starostjo, ki je dobil v to čast tudi tablico z Gojčevim imenom, so v Čotarjevi kleti zelo ponosni, saj je v njem dozorel že marsikateri odlični letnik in mu dal žlahtnost in poseben ton, po katerih so Čotarjeva vina razpoznavna doma in vse bolj tudi po svetu. Kaj lahko pričakujemo od našega sogovornika, prebukiranega vsestranskega igralca, žlahtnega komedijanta, režiserja, scenarista, voditelja, nosilca kulturnega razvoja na Krasu in prvega moža kulturnega hrama v Sežani, ki še vedno najde čas tudi za organizacijo dobrodelnih prireditev in sodelovanje v katerikoli kampanji, če gre za vprašanje izboljšanja standarda prizadete ciljne skupine. Prehranski nered. In vendar se tega presneto dobro zaveda.
Kako se vam to lahko dogaja Gojc?
Verjetno bom v zagovor uprabil tisto obrabljeno frazo, da je pač čas življenjski ritem tisti, ki mi vsiljuje prehranske navade. Pri tem pa se sam pred sabo opravičujem in vem, da ni to tisto, da praktično vsak delovni dan, ki se običajno zaključi s predstavo ali kakim drugim dogodkom, povezanim z mojimi dejavnostmi, zaključim z bolj ali manj obilnim obrokom, ki je že skoraj prepozen za večerjo in prezgoden za zajtrk. Ampak, ko zadeve urediš v glavi, vse drugo zafunkcionira. Manjka mi tista pika na i, da bi se dokončno discipliniral in s povsem drugačnim načinom prehranjevanja uredil to plat življenja.
So bili poskusi v tej smer?
Ja, za nekaj časa so bili vidni učinki stave med kolegi igralci podobne fizionomije, kot sem jo imel tudi sam. Postavili smo si cilj, določili kazen in v strahu pred to kaznijo, sem se kar uspešno držal diete.
Edina dieta v katero sem bil prisiljen je bila zdravniška dieta zaradi težav z žolčem.
Kakšno pa imate sicer mnenje o različnih dietah, ki so vse najboljše in edine?
Ne bi jih sicer metal v isti koš, ampak se mi zdi, da imajo bolj ali manj kratkotrajne učinke in po prenehanju njihovega izvajanja, hitro prideš na isto težo, ali celo še pridobiš. Mislim, da so predvsem komercialno usmerjene in imajo skoraj vedno za cilj povečanje prodaje določenih prehranskih dopolnil ali drugih pripomočkov. Ko se bom odločil, in praktično sem se že odločil, da uredim to mojo zunanjo podobo, ki jo bo spremljalo tudi boljše počutje in večja skrb za prehrano, bom spremenil način prehranjevanja in pri tem sledil v veliki meri tudi živilom, primernim za mojo krvno skupino.
Do sedaj smo samo diskretno navajali določene zaključke, kot značilnosti določene krvne skupine pri naših predhodnih sogovornicah, vi pa kar direktno na krvno skupino?
Imam lastne izkušnje, saj kot izrazit predstavnik krvne skupine 0, za katero nikakor ni vegetarianski slog prehranjevanja, praktično vem, kje najbolj grešim in kje so moje šibke točke v »prehranski verigi«. Meso mi nikakor ne škoduje, razen preveč svinjskega, najbolj pa mi nagaja uživanje pšeničnih izdelkov, ne morem se namreč upreti kruhu in testeninam. Prehranjevanje po krvnih skupinah potrjujejo tudi nekateri moji prijatelji, ki so se šli vegetarijance, a se jim po žilah pretaka enaka krvna skupina kot meni. Prenehali so z njim zaradi slabega počutja. Ni jim ustrezalo.
Torej je velika sreča ta krvna skupina za vaše prebivanje na Krasu, saj mnogo lažje, kot druge skupine, prenašate kombinacijo terana in pršuta?
Vedno vam povem na glas – teran, pršut in kamen, to je Kras. Pršut je itak moja najljubša delikatesa, v kombinaciji s teranom pa brbončice poplesavajo od ugodja. Samo nisem vedno gledal na teran kot vino, ki dopolnjuje okus pršuta in se sklada z njim: ne bom pozabil, kako je oče prinesel okoli zdravnika, ki je moji sestri predpisal zdravila proti anemičnosti. Sam se je odločil za čisto drugačno terapijo in je dal takrat 12 letni sestri vsak dan kozarec terana, zdravila pa je vrgel proč. Pri ponovnem pregledu je zdravnik pohvalil izboljšane rezultate in takrat me je teran prepričal o svojem delovanju. Sem pa bil tudi malo ljubosumen na sestro, ki je že takrat lahko uživala ob kozarčku terana, meni pa še ni bil dovoljen.
Že prej ste omenil, da ne verjamete v diete, imate mladostne izkušnje o zdravilih. Kar malo vas čutim, kako se upirate temu!?
Prav nič mi ne ležijo vsi skomercializirani prazniki, ki vabijo predvsem k nezdravi potrošnji, prav tako me ne navdušuje podpiranje farmacevtske industrije z uživanjem njihovih izdelkov. Verjamem, da smo čisto zanemarili naravo in njeno vlogo pri vzpostavljanju ravnovesja v človekovem organizmu, in da je ogromno rezerv v ozaveščanju ljudi glede prehranskih navad.
Vse to lahko govori nekdo, ki ima precej izkušenj o vplivu prehrane na človekovo zdravje in počutje. Od kod ta ozaveščenost?
Odločilno vlogo pri tem je odigrala moja stara mama, ki je bila kuharica v Trstu. Po poroki je ostala doma in s to svojo umetnostjo razvajala domače. Tudi sam sem bil deležen tega in takrat se je začela v meni prebujati ljubezen do dobro pripravljene hrane. Resneje sem se lotil tega nekje pri 19-ih letih, ko sem pavziral pri študiju in ob vsej slabi vesti, sem se skušal staršem odkupiti s kuhanjem. Takrat sem spoznaval, kako je kuhanje skupek talenta, ljubezni, radovednosti in ustvarjalnosti, kar vse potrebujem tudi pri svoji profesionalni karieri. Gre za izredno ustvarjalno področje, in to mi je blizu. Lepo je slišati pohvale in to se mi je tudi dogajalo, ko sem pripravljal hrano za moje najbližje. Sicer pa tudi danes vsako gostilno ali restavracijo najprej postavim na ustrezno mesto po tem, kako je pripravljena hrana, saj je po moje kuhar tisti, ki daje glavno noto vsemu skupaj. Zamenjajte dobrega kuharja s slabim pa ste zagotovo uničili še tako prestižno opremljeno restavracijo.
Je ta ljubezen do priprave hrane ostala?
Seveda, saj hrano večinoma, kadar je za to čas in priložnost, pripravim sam. Pri tem pa se izredno lepo dopolnjujem z mojo Zvonko, ki je pravi specialist za solate. Izvrstno kombinira, v glavnem pa je rastlinski del solat toplotno neobdelan.
Kadar Gojc ne dela, potuje, kadar potuje veliko preizkuša in okuša. S čim se hranijo ljudje po svetu, predvsem tisti, vsakdanji ljudje? Kateri stil prehranjevanja ali tip kuhinje vam je najbližji?
Marsikaj sem res poskusil in okusil, sicer nikoli nisem prekoračil radovrednosti in užival nemogočih živil, ki so mi jih ponujali, ampak sem vedno užival le varno pripravljeno hrano. Zanimal me je predvsem način priprave in uporabljane začimbe. Sicer pa me še vedno najbolj navdušuje prostor, kjer smo imeli nekoč skupno državo. 3 različne religije, pa mešanje civilizacij na tem prostoru in bogastvo posameznih pokrajin, so oblikovale močne nacionalne kuhinje z množico specialitet in prepletajočih se vplivov pri uporabi dodatkov. Skratka gre za kulinarično bogastvo, ki ga srečaš malokje v svetu.
In še bil lahko klepetala in razpredala o Gojcu kot prehranskem grešniku in velikem ljubitelju priprave hrane. Okolje pri Čotarjevih kar ni dalo miru in je porajalo nove ideje, tako da bo verjetno o Gojcu v naši reviji še slišati in to prav v kratkem. Do takrat pa ga bomo tudi sami spodbujali, da bi njegova ozaveščenost prevladala nad pregreho. V to ne dvomimo, saj ne bo dovolil, da bi signali, ki mu jih daje organizem, ostali neprepoznavni.
