Joga in sreča z imenom Thomas
Alenko Oldroyd večinoma poznamo z malih ekranov POP TV po njenih vremenskih napovedih. Z njeno prijetno in energije polno napovedjo jo bomo spremljali tudi spomladi, ko prihaja najlepši letni čas, ki na novo prebudi vso naravo in z njo tiste, ki se ji najbolj upirajo, nas, ljudi.Alenka zagotovo spada v skupino ljudi, ki se trudijo, da bi razumeli življenje in razvozljali njegove skrivnosti in preizkušnje, pred katere nas postavlja. In zgodilo se je tudi njej, v kar je vedno verjela in za kar je bila prepričana, da ji bo prej ali slej dano, sreča v življenju. Joga ji je pomagala, da je v življenje vnesla sproščenost in duhovnost, za njeno srečo, ki je prišla kot posledica sprememb, pa je bil seveda kriv tudi moški. Alenka, poznamo vas predvsem po vremenski napovedi iz POP TV. Kako pa ste začela delu Slovencem napovedovati, kaj jih glede vremena čaka naslednji dan?
Delala sem na radiu in dobila povabilo za avdicijo na televiziji. Sprva si nisem niti predstavljala, kaj sploh pomeni delo na televiziji, a sem se hitro odločila sprejeti izziv. Pri tem delu sem se marsičesa naučila, vendar si ne delam utvar, da spadam med meteorologe, ki jih zelo cenim, vsaj naše strokovnjake, ki so poleg vsega ostalega še čudoviti ljudje. Priznam, da je tudi meni to področje zlezlo pod kožo. Čeprav nisem novinarka, saj sem končala študij računalništva, pa mi je bilo vedno najbolj lepo v družbi med ljudmi, seveda pravimi ljudmi in to lahko popolnoma izživim tu na televiziji.
Delala sem na radiu in dobila povabilo za avdicijo na televiziji. Sprva si nisem niti predstavljala, kaj sploh pomeni delo na televiziji, a sem se hitro odločila sprejeti izziv. Pri tem delu sem se marsičesa naučila, vendar si ne delam utvar, da spadam med meteorologe, ki jih zelo cenim, vsaj naše strokovnjake, ki so poleg vsega ostalega še čudoviti ljudje. Priznam, da je tudi meni to področje zlezlo pod kožo. Čeprav nisem novinarka, saj sem končala študij računalništva, pa mi je bilo vedno najbolj lepo v družbi med ljudmi, seveda pravimi ljudmi in to lahko popolnoma izživim tu na televiziji.
Malo sem si ogledal kaj kroži o vas na spletu in v zadnjem času je sreča v ospredju.
Sama se sploh nisem zavedala, da sem v svojem življenju nekaj pogrešala. Življenje se mi je ob ločitvi popolnoma obrnilo na glavo. Od takrat sem počela precej neumnosti na vseh področjih in vendar sem kar vztrajala ter se tudi zaradi mnenja drugih odločala čisto narobe. Potem je prišel Thomas.
So bili torej ti signali, ki jih je pošiljalo življenje, napačno razumljeni, da se ni odvijalo vse kot bi se moralo?
Če bi pred 20 leti, ko sem v sebi čutila bolj divjo energijo in jo sproščala na aerobiki, vedela, kaj predstavlja joga, bi se verjetno izognila mariskateremu stresu in verjamem, da bi bilo moje življenje manj naporno, bolj duhovno, predvsem pa manj stresno. Ljudje smo pri obvladovanju stresa zelo šibki in v premagovanju težav modernega načina življenja v glavnem nemočni. Pozabili smo na vrednote, ki prinašajo več umirjenosti in spokojnega življenja. Kar se mene tiče, pa se je Thomas zgodil ob pravem času. Očitno me je življenje začelo nagrajevati za mojo pridnost in učenje, saj je bilo zadosti slabih izkušenj. Še bolj sem se posvetila jogi in kot inštruktorica, to znanje in vedenje o njej prenešam na vse, ki si želijo izboljšati kvaliteto življenja po tej plati.
Ste tudi sama doživela izkušnjo, ki je vplivala na razumevanje same sebe? Zgleda, da vsakdo potrebuje šok, da opravi s starim, utečenim načinom razmišljanja, saj je vztrajanje v načinu življenja, ki človeku ne prinaša zadovoljstva, potrebno čimprej odpraviti. V Indiji sem imela neverjetno izkušnjo in nisem mogla priti k sebi, da me je nekdo iz alternativne medicine prijel za roko, me pogledal v oči in me z otipom žilnega utripa praktično prečital kot knjigo. Povedal mi je vse o meni, od zdravstvenega stanja do mojega življenja za nazaj in potencijala, ki ga nosim v sebi, skratka, zame je bil to popoln šok. 14 dni sem se hranila po njegovih napotkih in v tem času sem tudi izgubila precej kilogramov, vendar sem začutila popolnoma nov energijski naboj v sebi.
Od tedaj neprej nimam nobenih težav s toleriranjem alternativne medicine in drugih nekonvencionalnih metod s tega področja. Sem pa pri tem še vedno zelo previdna. Ta znanja sem tudi sama želela vsaj delno privzeti in od tod taka ljubezen do joge. Prepričana sem, da bi moral vsakdo bolj razumeti samega sebe in veliko lažje bi mu bilo obnašati se v okolju, ki ga velikokrat težko razumemo in dojemamo. Vsak od nas ima razvit notranji čut, le upoštevati ga je treba in mu slediti. Prepričana sem, da imamo ženske ta šesti čut še posebno dobro razvit, zato se tudi boljše znajdemo v težjih situacijah. Kdor se zna poglobiti vase in najti skrite zaklade v sebi, bo zmagal.
Kako mu pri tem lahko pomaga joga?
Ljudje v glavnem ne znamo povedati tega, kar čutimo, nimamo stika sami s seboj, ne zaupamo si, verjamemo prej drugim kot pa sami sebi. Resnica se skriva v nas samih, zato se moramo poglobiti vase. Sproščanje, meditiranje, sanjarjenje in tehnike dihanja omogočajo človeku, da lahko obvladuje svoje energijsko polje. S pravilnim dihanjem napolnimo pljuča in omogočimo, da pride kisik v vse celice v telesu, tudi notranje organe, ki to čutijo, kot bi jih napolnili z zdravilno energijo. S tem pa se izognemo energijskim blokadam.
Razmišljate o tem, da bi bilo vse to dostopno še širšemu krogu ljudi, kot le tistim, ki pridejo v vaš studio?
Že nakaj časa je velik del mojega časa in energije namenjen projektu, ki bo zaživel v maju, in sicer bo to prvi seminar z delavnicami za ženske na Ptuju, ki bo razpoznaven pod imenom Na vrhu z Rezo. Bistvo se skriva v samem naslovu, ki pove, da je na vrhu dovolj prostora za vse. V prvi vrsti bo namenjen ženskam, kasneje bomo pripravili podobna seminarja še za moške in pare. Na teh srečanjih bomo v obliki delavnic predstavili, kako si lahko vsakdo, s pomočjo določenih tehnik in z gibanjem, omogoči pot na vrh, postane samozavesten in verjame vase. S tem bo dosegel vrh, ki seveda ne pomeni biti na očeh javnosti, ampak je to čisto individualna percepcija vsakega posameznika, ki bo svoj vrh dosegel, ko bo imel zadosti časa zase, se imel rad in bo tako lahko to dobro delil tudi z drugimi.
Je v ta koncept vključena tudi prehrana?
Prehrana je sestavni del in vedno več je teorij, ki zagovarjajo, kaj je zdravo in kaj ne. Čudežne paličice ni, ki bi pričarala zdravje in dobro počutje. Sama sem glede prehrane precej konzervativna in prepričana, da mora biti na krožniku vsakega posameznika tisto, kar mu najbolj tekne, seveda pa je pri tem potrebno slediti zdravi pameti. To pomeni uravnoteženo prehrano, ki je tesno povezana z veliko gibanja, saj je potrebno pokuriti vse tisto, kar bi se sicer naložilo na najbolj občutljive dele telesa.
Ste to pravilo uspeli uveljaviti v družini?
Zajtrk je temelj zdravja in moj vsak dan se začne s tem. Spomnim se, da moji otroci niso smeli v šolo, dokler niso pojedli zajtrka. Danes, na žalost, nimam več tolikšnega vpliva nanje, ampak se trudim, kolikor morem, da vsak dan zaužijejo vsaj naravni sadni sok. Sama sem nora na vse vrste kosmičev, ki jih kombiniram z jogurti in sadjem, nemalokrat je to tudi moja večerja.
Se je v tistem težavnem obdobju v vašem življenju kaj poznalo tudi na želodcu?
Ljudje v glavnem ne znamo povedati tega, kar čutimo, nimamo stika sami s seboj, ne zaupamo si, verjamemo prej drugim kot pa sami sebi. Resnica se skriva v nas samih, zato se moramo poglobiti vase. Sproščanje, meditiranje, sanjarjenje in tehnike dihanja omogočajo človeku, da lahko obvladuje svoje energijsko polje. S pravilnim dihanjem napolnimo pljuča in omogočimo, da pride kisik v vse celice v telesu, tudi notranje organe, ki to čutijo, kot bi jih napolnili z zdravilno energijo. S tem pa se izognemo energijskim blokadam.
Razmišljate o tem, da bi bilo vse to dostopno še širšemu krogu ljudi, kot le tistim, ki pridejo v vaš studio?
Že nakaj časa je velik del mojega časa in energije namenjen projektu, ki bo zaživel v maju, in sicer bo to prvi seminar z delavnicami za ženske na Ptuju, ki bo razpoznaven pod imenom Na vrhu z Rezo. Bistvo se skriva v samem naslovu, ki pove, da je na vrhu dovolj prostora za vse. V prvi vrsti bo namenjen ženskam, kasneje bomo pripravili podobna seminarja še za moške in pare. Na teh srečanjih bomo v obliki delavnic predstavili, kako si lahko vsakdo, s pomočjo določenih tehnik in z gibanjem, omogoči pot na vrh, postane samozavesten in verjame vase. S tem bo dosegel vrh, ki seveda ne pomeni biti na očeh javnosti, ampak je to čisto individualna percepcija vsakega posameznika, ki bo svoj vrh dosegel, ko bo imel zadosti časa zase, se imel rad in bo tako lahko to dobro delil tudi z drugimi.
Je v ta koncept vključena tudi prehrana?
Prehrana je sestavni del in vedno več je teorij, ki zagovarjajo, kaj je zdravo in kaj ne. Čudežne paličice ni, ki bi pričarala zdravje in dobro počutje. Sama sem glede prehrane precej konzervativna in prepričana, da mora biti na krožniku vsakega posameznika tisto, kar mu najbolj tekne, seveda pa je pri tem potrebno slediti zdravi pameti. To pomeni uravnoteženo prehrano, ki je tesno povezana z veliko gibanja, saj je potrebno pokuriti vse tisto, kar bi se sicer naložilo na najbolj občutljive dele telesa.
Ste to pravilo uspeli uveljaviti v družini?
Zajtrk je temelj zdravja in moj vsak dan se začne s tem. Spomnim se, da moji otroci niso smeli v šolo, dokler niso pojedli zajtrka. Danes, na žalost, nimam več tolikšnega vpliva nanje, ampak se trudim, kolikor morem, da vsak dan zaužijejo vsaj naravni sadni sok. Sama sem nora na vse vrste kosmičev, ki jih kombiniram z jogurti in sadjem, nemalokrat je to tudi moja večerja.
Se je v tistem težavnem obdobju v vašem življenju kaj poznalo tudi na želodcu?Težave z želodcem in neugodno počutje sta me takrat kronično spremljala. Ta neuravnoteženost v mojem organizmu se je odražala tudi v v sesplošnem počutju in morala sem postati bolj pozorna na prehrano. V celoti sem se odrekla beli moki in izdelkom iz nje, uživam samo polnozrnate žitarice in riž, tudi soja in izdelki so zraven. Popolnoma sem se odrekla uživanju najrazličnejših salam, slanim prigrizkom, mastni hrani. Ko sem umirila življenje, se je pojavilo tudi boljše počutje, s tem pa sem si lahko privoščila tudi več pikantne hrane, ki jo naravnost obožujem, seveda občasno. Je pa v moji prehrani nepogrešljivo veliko sadja, predvsem agrumov, gozdnih sadežev, češenj, grozdja in še posebno granatno jabolko. Nikoli mi ga ne zmanjka in sem pravi odvisnik od tega sadeža. Solata je tudi v večji skledi, zraven pa raje pojem zrezek, kot perutninsko meso. Zakon so morske ribe, da o rižoti z morskimi sadeži sploh ne govorim in za tedenski družinski obed postrvi, ki prekašajo vse vrste gojenih morskih rib od lososov do brancinov ali orad.
Pogovor z Alenko sva začela po njenem zajtrku, ki tokrat niso bili kosmiči ampak ocvrta jajca. Na hitro sva se spoznala tudi z njenim Thomasom, ki je glavni krivec, da se Alenka, kot edina ženska v družini, zdaj, ko se je hčerka odselila, počuti kot princeska z njim in svojima sinovoma. Kaj ji pomeni, pokaže z nekajkratnim miselnim preklopom na Thomasa med pogovorom in razkrije med drugim tudi, kako jo je navadil uživati v hrani, kjer je pomembno, da je vsak grižljaj zaužit v miru in z užitkom. Na začetku, ko sta se spoznavala, je bila kar malo nervozna, ko si je tako počasi pripravljal jedi, vendar je kmalu razumela, kaj pomeni uživati pri vsaki zaužiti hrani. Poješ manj in zaužije res tisto, kar ti dopade. Thomas je še posebno pozoren na jedi, ki škodijo belim zobem, se pošali Alenka, hkrati pa oba ugotoviva, da Slovenci pomanjkanje izrazite beline zob nadomestimo z bolj zagorelo poltjo, pa lepi zobje ravno tako pridejo do izraza.
Ta netipični Američan je Alenko navadil še nečesa - ponovno se je ozrla okoli sebe in opazila, v kako čudoviti deželi živi. Premalo se zavedamo tega in preveč nas je potrebno opominjati, da bi cenili tisto kar imamo in predvsem, da bi znali ceniti sami sebe. To pa je že Alenkino poslanstvo.