Petra Slapar
Zopet nam je spodletelo in nismo uspeli uvrstiti med naše znane Slovence moške osebe, ki bi nam zaupale svoje skrite želje in napake v prehranjevanju in sploh odnosu do hrane. Nismo se mogli upreti, da bi ne poklepetali s Petro Slapar, ki je bila v času razgovora tik pred končnimi pripravami na pomemben dogodek v njeni pevski karieri, nastopa na EMI.
Saj ne, da bi hoteli izpostavljati kriterije za določitev karakternih lastnosti in prehranskih navad, ampak nam ob upoštevanju določenih zakonitosti v prehranjevanju kar nekako uspeva uganiti, kakšne podatke lahko pričakujemo od sogovornikov glede njihovih priljubljenih jedi in tudi jedi, ki jim ne predstavljajo kaj dosti koristnega za njihov organizem. Pri Petri je to pravilo obveljalo in nismo mogli kaj, da ne bi že veliko stvari »vedeli vnaprej,« kaj nam bo povedala.
Po tistem, kar vemo o vas, Petra, bi lahko rekli, da imate izredno veliko energije, s katero polnite svojo okolico, in če gre verjeti spletu, potem jo vam še vedno ostaja, medtem ko drugi že precej prej opešajo?
Seveda, ko pa vsak dan popijem energijski napitek (pri tem se zasmeji in nam navdušeno pokaže katerega). Ne, ni samo v tej vrečki razlog za mojo zalogo energije, ampak se trudim napolniti baterije s hrano in fizično aktivnostjo, ki se je zares ne otepam. Ampak ta čas sem ravno v obdobju velikih priprav, in ker se moj apetit še ni prilagodil manjši fizični aktivnosti, sem tudi pridobila malo zaloge.
Po navadi velja, da se človek težko znebi tako pridobeljne odvečne zaloge, ki pa jo pri vas, roko na srce, skoraj ni opaziti.
Saj se ne vznemirjam zaradi tega, ker se mi zares ni potrebno posebej truditi, da spet vzpostavim tisto željeno ravnovesje med težo in počutjem. Opazila sem, da nenormalno hitro lahko pridobim in ravno tako zelo hitro tudi izgubim. Še posebno, ker vem za vzrok. To so testenine, ki jih že od majhnega tako obožujem in se jim ne morem upret. Ko pa preneham z njimi, se mi začenja zaloga hitro topiti.
Torej so testenine tiste, ki se jim ne morete upreti. Je to zaradi hitre in enostavne priprave, ki jo narekuje življenjski ritem, ali so vam všeč omake, ki spadajo k testeninam?
Lahko bi rekla, da oboje. Testenine so bile vedno moja najljubša jed, pa naj bo to tisti čudoviti »makaronflajš,« ki ga je mami znala pripraviti tako okusnega, ali pa moje testenine s smetanovo omako, ki sem jo pred kratkim začela pripravljati tudi sama.
Torej ste se pred kratkim toliko osamosvojili, da sami pripravljate jedi?
V spominih na otroštvo imam pred sabo mamino hrano. To so bila tista kosila z juho, mesom in krompirjem, ki sem jih imela zelo rada. No, pa ne samo v otroštvu. Glede tega me je prav razvajala in šele pred kratkim sem se toliko osamosvojila, da sem pričela spoznavati skrivnosti priprave hrane. Sem še precej na začetku in obvladam peko jajc na vse načine, pripravo testenin z nekaj omakami, vse vrste juh - iz vrečke, tudi kakšen zrezek se bi dalo pripraviti tako, da bi ga bilo mogoče pojesti.
Se vam je kaj spremenila potreba po drugačni hrani od tiste, na katero ste bili navajeni v otroštvu in v najstniških letih?
Če dobro pomislim, imam še danes najraje tisto hrano, ki sem jo oboževalal tudi v mladosti. No, res je, da se mi je v času srednje šole malo podrl ritem vsaj ob koncu tedna. Čez teden sem bila zasvojena z mamino dobro hrano in sem jo redno klicala iz šole z vprašanji, kaj bo dobrega za kosilo. Po navadi sem se veselila priti domov in sesti za mizo. Redkokdaj mi ni bila mamina hrana v užitek - pa to le zaradi izbire, ne zato ker ne bi bila dobro pripravljena. Ko pa je prišel konec tedna, sem bila pa odvisnica od McDonald's-a.
Odvisnica?
Ja, to lahko mirno povem. Po rednih petkovih žurkah, sem namreč vsako sobotno noč do treh zjutraj tekla v McDonald's na moj priljubljeni mesni zalogaj. Tako sem vso tisto izgubljeno energijo na plesišču nadomestila na meni najbolj okusen način. Vem, da se ne sliši najlepše, ampak tako je bilo z mano. Še tako dobro žurko sem bila sposobna prekiniti, da sem še ujela odprt McDonald's.
Pa sta bili potem sobota in nedelja čiščenje po vsakem petku?
Ne posebno. Običajna nedeljska kosila. Se je pa začelo kasneje, da sem ob sobotah hodila v kitajsko restavracijo na malo lažje jedi. Tam so me prevzeli sladko kisli okusi omak na piščancu z bambusovimi vršički in sojini kalčki. Tudi tu se mi pozna, da sem sposobna dolgo časa naročati eno in isto jed, ko mi nek okus ugaja.
Saj končno je to tisto, kar vam organizem brez velike škode tudi prebavi, ker imate pač to srečo (tipična predstavnica določene krvne skupine), razen morda tistih odvečnih maščob, ki so bile v mesu.
No, ni bilo samo meso nadomestilo energije, razen ob petkih, oz. sobotah. Tudi sladkor mi je pomagal obnavljati potrošeno energijo, posebno v nadevih za palačinke.
Kot kaže, Petra, vam je meso pač usojeno, oz. vam v količinah, ki jih zaužijete, ne predstavlja težav, tako kot nekaterim drugim, ampak sladkor je pa res tisti nepotrebni višek.
Višek gor, višek dol! Kaj morem, če so palačinke skoraj v istem rangu priljubljenih jedi kot testenine. Se jim pač ne morem upret. Tisti sladkobni okus je še toliko bolj čaroben, ko ga razredčim s pijačo, pa naj bo to voda ali sok.
Dobro, ko sva že pri grešenju, dajva še naprej, kaj vam še tako prija, pa veste, da ni dobro?
Od olj mi tako opevano oljčno olje sploh ni všeč, ampak ga uporabljam včasih zato, ker me drugi prepričujejo, da je bolj zdravo od drugih vrst. Meni pa ta okus ne odgovarja. Vse jedi morajo biti tudi malo bolj slane, kar tudi vem, da ni najboljše. To občutim predvsem pri jedeh, ki morajo biti napravljene tako, da imajo bolj nežne okuse. Meni pa hitro postanejo »plehke.«
Pa poglejva še malo »ta dobro« stran v vaših prehranskih navadah. Sadje, zelenjava ...
Ne morem brez jabolk, rada pa imam tudi ananas, češnje, jagode. Pojem tudi veliko solate, radiča, rdeče pese. Ja, da ne pozabim, obožujem francosko solato (pa smo spet pri maščobah – majonezi -op.ur.).
Tekočine ...
Vode popijem izredno veliko. Tudi tu sem odvisnik, saj imam vedno pri roki plastenko z vodo ali s tistim mojim energijskim napitkom. Ob hrani pijem ponavadi sokove, ob dobri hrani pa na koncu kozarček sladkega muškata.
Petra, recimo, da se iz Kuhinjice povabimo k vam na kosilo, ki bi ga pripravili sami, kaj bi nas pričakalo na krožnikih?
Med razgovorom sem dobila kar malo slabo vest glede mojega načina prehranjevanja in bi morala kar paziti, da vas ne bi razočarala. Najprej bi vam pripravila osličev carpaccio na rukoli, puranji zrezek na žaru s testeninami v smetanovi omaki in blanširan brokoli. Na koncu pa obvezne palačinke z nadevom po vaši izbiri.
Ne sliši se slabo, Petra, verjamemo tudi, da bi bilo okusno, torej, čakamo na dan, ko se bo mogoče to tudi zgodilo.
Še smo klepetali s Petro o tem in onem in spoznali tudi njeno drugo plat, ki jo nosi globlje v sebi. Tudi ali predvsem takšna, kakršno je ujelo mojstrsko oko našega fotografa, nam je bila všeč. Zaželeli smo ji veliko uspeha in čim boljši nastop na EMI. Morda smo klepetali z zmagovalko. Zmagovalka pa bo vsekakor postala, ko bo v svojih prehranskih navadah opustila nekatere razvade. Morda bo prav z našim razgovorom o vsem tem naredila prvi korak, ampak najprej EMA, potem pa ...
Posneto v: Roxly - bar in restavracija
