PRISPEVEK PRIPRAVIL SERGIJ CESAR – sommelier predavatelj
Danes, ko vsi govorijo o poreklu hrane in o razpoznavnosti določenega področja, iz katerega ta hrana izhaja, pozabljamo, da je specifičen proizvod, katerega poreklo je zelo važno in večkrat tudi obvezujoče, nam vsem poznano vino.

Spomnimo se, da je vino odvisno od več faktorjev predvsem pa treh ali, če smo bolj natančni, štirih. Ti so: sorta grozdja ali zvrst več sort, klimatski pogoji, kjer ta trta uspeva ter sestava terena, na katerem raste. K temu moramo dodati najvažnejši člen, to je človeka, vinarja, ki s svojim znanjem, tehnologijo, tradicijo in kulturo , daje samosvoj pečat tej tako kompleksni stvaritvi. Torej zaokroženo povedano – teritorij.

Slovenija, kljub temu, da ni velika, ima na srečo kar raznolike teritorije in s tem tudi vina različnih karakteristik. Ker smatramo, da je vino bolj stvaritev kot proizvod, proizvod je pač lahko vedno enak, bi lahko rekli da imajo vina različne osebnosti, saj je vino živo in se s časom razvija, zori in seveda tudi ostari.

Klimatski pogoji, ki gredo od kontinentalnega do mediteranskega podnebja, razdelijo slovensko območje na dva dela. Vzhodni in severovzhodni del zajema vinorodni deželi slovenska Štajerska in Posavje z Dolenjsko ter jugozahodni del s Primorsko v katero se stekajo Brda, Kras, Vipavska dolina in Koprsko. Različnost se nato pozna v samih vinih.

Če začnemo na vzhodnem koncu Slovenije, ugotovimo, da je hladnejše podnebje primernejše predvsem za bela vina severnega tipa, katerim se v manjši meri pridružijo nekatere specifične rdeče sorte. Tu so se odlično prilagodile sorte renski in laški rizling, sauvignon, traminec ter druge. Predvsem zaradi podnebja izstopa svežina in dišečnost vin ob ne preveliki stopnji alkohola. Večje število vinarjev prisotnih na območju nam tako lahko ponudi res široko paleto vin z različnimi osebnostmi.
Poleg tega so za to območje značilna vina s preostankom sladkorja, ki jih poznamo kot polsuha, polsladka in sladka vina, pa ne zato, ker bi bilo toliko sonca in toplote, ki bi skoncentrirala sladkor v grozdju, pač pa ravno narobe. Naravno danost nižjih količin sladkorja nadomestijo vinarji s postopkom prezrevanja grozdja in s tem kasnejših trgatev, ko se grozdje že začne naravno sušiti in koncentrirati sokove v sebi. Dobimo tako razne pozne in izbrane trgatve, jagodne izbore, suhe jagodne izbore in celo ledeno vino. Pa o tem drugič.

Posavsko in dolenjsko območje sta precej slični prejšnjemu, vendar se razlikujeta predvsem po prisotnosti drugih, morda manj in ne toliko splošno razširjenih sort, kot so žametovka, modra frankinja, kraljevina, rumeni plavec in druge, ki pa ne dajejo vinu ime, saj v njem ne prevladuje nobena od njih, zato pa označuje ta vina ime po območju kot je Bizeljčan, metliška črnina ali pa tradicionalno cviček.

Preselimo se na drugi, zahodni del Slovenije, kjer so doma več sonca in bistveno drugačni tereni. Tudi sorte grozdja se tu razlikujejo, več je rdečih sort ter nekaj starih izvirnih belih sort. Med rdečimi prevladujejo svetovno poznane in razširjene sorte cabernet, merlot, refošk, med belimi chardonnay, sauvignon ter udomačeni rebula in tokaj (sauvignonasse) in avtohtoni pinela in zelen.
Brdom daje specifično osebnost sonce in teren, blagi vpliv morja, Vipavski dolini teren, toplota in burja, kraškemu teranu skopa in težka rdeča zemlja in burja, koprskemu območju pa sonce, toplota in vpliv morja. Vsi ti različni vplivi pripomorejo k razčlenjenosti tipologij vin; njim pa se pridruži osebna nota, pristop in osebnostni pečat, ki ga vsak posamezen vinar z znanjem in ljubeznijo vtisne v svoje vino.