PRISPEVEK PRIPRAVIL SERGIJ CESAR – sommelier predavatelj
Čas  trgatev je pred nami, nekateri so že vse grozdje pospravili  in mošt že veselo vre, drugi pa še čakajo na popolno zrelost grozdja. Vendar pa nekateri vinarji v severnejših območjih čakajo, da se sladkor v jagodah skoncentrira do najvišje možne mere, ob ugodnih pogojih pa pride tudi do sušenja grozdja na trti. Odločili bodo kdaj opraviti trgatev v odvisnosti od vina, ki ga hočejo doseči: vina poznih trgatev ali sušenih jagod pa tja do ledenega vina, ko bo že sneg pobelil vinograde. Današnje znanje to omogoča, pa ni bilo vedno tako.

Pred stoletij so bili lastniki vinogradov princi, grofje in ostala gospoda, kmetje pa so skrbeli za vinograde po navodilih in ukazih taiste gospode. Tako je čas trgatve določal gospodar. Pa se je nekoč zgodilo, da je grof ali princ šel na vojni pohod, grozdje pa je čakalo zrelo na njegov ukaz za trgatev. Iz daljnega kraja je poslal sla, ki naj bi obvestil kmete o začetku trgatve. Zgodila pa se je nezgoda, da je sel na poti zbolel ter prišel na posestvo z nekaj tedni zamude, ko je bilo grozdje prezrelo in se začelo že sušiti pa še nekaj plesni je bilo na njem. Ukaz pa je bil ukaz in trgatev so opravili v strahu kaj bo s takim vinom. Prepričani so bili, da bo vse za zavreči pa se je zgodilo nepričakovano: po dolgem in počasnem vretju vino ni, da bi  bilo slabo, bilo je odlično, sladko in imelo čisto poseben okus z izrazitimi vonji. Slučajno je prišlo do vina, ki danes  spada v kategorijo predikatnih vin.

Omenimo lahko, da so to vina pozne trgatve – kak teden po normalnem roku, izbrane trgatve, ko izbiramo najboljše in posebno zrele grozde v vinogradu, vina jagodnega izbora ter vina iz sušenih jagod, ki jih je napadla plemenita plesen. Tako grozdje ni nič kaj lepo na pogled in mislili bi, da je pokvarjeno, daje pa nam čisto posebno žlahtno pijačo.

Za ledeno vino pa počakamo z grozdjem na trti do časa, ko pade temperatura globoko pod ničlo in, če  niso vse pozobali ptiči ali uničila vlaga, obiramo jagode, v katerih je voda zamrznila in tako še bolj skoncentrirala sladke sokove grozdja. Takega vina je posledično količinsko zelo malo.

Takih slučajnosti je v vinskem svetu še več, po pomoti ali slučajno je nastalo več različnih vin, ki jih lahko združimo pod imenom specialna vina. Sem spadajo penine, likerska vina (vina z dodatkom alkohola), aromatizirana vina. Danes so povsem običajna, vendar ne pomislimo kdaj in kako je človek do njih prišel. Nekatera so nastala že za časa Rimljanov, na primer nekakšno peneče vino so že poznali pred našim štetjem, izpopolnili in dodelali pa so penine, kot jih poznamo danes šele v osemnajstem stoletju.

Ko že govorimo o peninah pazimo, da ne zamenjamo izraza penina s splošno znanim šampanjcem. Slednje ime lahko uporabljamo izključno za peneče vino pridelano po posebni, klasični, metodi v pokrajini Champagne v Franciji. Slična vina pridelana kjerkoli drugje po svetu, tudi v sami Franciji izven pokrajine Champagne, pa ne smejo uporabljati tega imena, ki je mednarodno zaščiteno. Zato pa uporabljamo pri nas lepo ime penina, ob katerem si že predstavljamo lepo in živahno dviganje svetlečih mehurčkov v rahlo in nežno peno v kozarcu.