KO NA TRGOVSKIH POLICAH IZBIRAMO MED ŠTEVILNIMI VINI, ki so v ponudbi, smo tisti, ki ne sodimo ravno med poznavalce, ponavadi v zadregi. Izbira je res velika in ponavadi je cena tista po kateri presojamo o kakovosti vina. Za dobro izbiro pa je treba vedeti kaj več poudarjajo strokovnjaki, in tudi cena ni vedno odraz kakovosti vina. V nadaljevanu bomo predstavili nekaj osnovnih dejstev o vinu.

IZBIRA VINA
Pri izbiri vina sicer obstajajo gastronomska pravila, katero vino sodi h kateri jedi, vendar pa je po mnenju strokovnjakov v zadnjem obdobju izbira vse bolj prepuščena posamezniku in njegovemu okusu. V izbranih restavracijah lahko izbiro vina prepustimo tudi strokovnjakom, ki nam bodo ob vsaki jedi predlagali drugo vino.
Osnovno pravilo je, da se vino in hrana dopolnjujeta, da torej vino ne sme prevladati nad okusom hrane, pa tudi obratno ne. Načeloma velja, da se k lažjim jedem podajo lažja vina, k težjim, bogatejšim, začinjenim jedem pa težja, bolj aromatična, starana vina.
Dolgo zakoreninjeno pravilo, da k pršutu sodi le teran, pa ne velja več. K pršutu se odlično podata tudi sovinjon in sivi pinot, ki sta rahlo aromatični sorti.
Tudi mnenje, da se hitreje opijemo, če mešamo belo in rdeče vino, ne velja več, vsaj takrat ne, ko gre za zmerno uživanje, ko ob vsaki jedi popijemo le pol kozarca. Poleg tega se vino ob uživanju hrane počasneje absorbira v kri. Nekoliko previdnejši pa moramo biti pri pitju penečih vin in vin s CO2, saj pri njih poteka prehod alkohola skozi stene prebavnega trakta v kri 3-krat hitreje.

VINO KOT APERITIV IN DEGISTIV
Namen aperitiva je povečati izločanje želodčnih sokov in s tem spodbuditi tek. Zato je za aperitiv najprimerneje postreči s suho penino ali s suhimi, prijetno kislimi belimi vini. Za aperitiv niso primerni sladki aperitivi, ki zaradi večje vsebnosti sladkorja povzročijo občutek sitosti. Prav tako niso primerne žgane pijače, ki zaradi večje vsebnosti alkohola ne povečajo izločanja prebavnih sokov in tako ne spodbujajo teka. Lahko pa z njimi postrežemo po hrani, kot degistiv, ali ob kavi. Kot degistiv lahko ponudimo polsladke ali polsuhe penine ter (pol)sladka vina. Vina posebnih trgatev oz. kakovosti, tako imenovana predikatna vina - npr. (suhi) jagodni izbor in ledeno vino - pa ne uživamo ob jedi, ampak jih ponudimo sama - po sladici.

PRIMERNA SERVIRNA TEMPERATURA
Vino pred uživanjem ohladimo na primerno temperaturo, ki je pri penečih vinih med 6 in 8ºC, pri belih med 10 in 12ºC, rdeča vina pa zahtevajo (odvisno od polnosti) nekoliko višje temperature, med 15 in 16ºC. Servirna temperatura starih, bogatih, alkoholno močnejših vin je še nekoliko višja - 18 do 20ºC.

POPULARNA VINA
Popularnost vin se spreminja v ciklih, ki trajajo približno toliko, kot je življenjska doba trte - torej približno 25 do 30 let. V Sloveniji je opaziti, da so vedno popularnejša vina rosé. Vina rosé so trenutno še posebej popularna pri naših avstrijskih sosedih, Švicarji pa jih imajo tradicionalno radi in se pri tem ne ozirajo na modo.
Danes so v modi tudi vina iz »novega sveta« (Avstralije, Nove Zelandije in Južne Afrike), katerih še pred slabimi desetimi leti pri nas praktično ni bilo mogoče kupiti. Čeprav vina iz teh krajev nimajo bogatega okusa in dolgega »zatona«, po katerem slovijo dobra evropska vina, pa se predvsem bela vina odlikujejo po svežini in nežni aromi.

»VELIKA« VINA
Pri pridelavi »velikih« vin je v Evropi in v svetu še vedno vodilna Francija. »Velika« vina so doma predvsem v Bordeauxu in v Alzaciji, kjer imajo absolutne vinogradniške lege. Vinarji po svetu pri proizvodnji zorenih belih in rdečih vin še vedno posnemajo francoske tehnologije. V zadnjem obdobju pa Francija kljub tradiciji izgublja primat. Vdor »novega sveta« se namreč najbolj pozna prav francoskim vinarjem, ki niso pristaši modernih tehnologij, zaradi česar se zmanjšuje ugled in hkrati potrošnja francoskih vin.
Tudi nekateri veliki slovenski vinarji so že prodrli na tuja tržišča, vina pa tam prodajajo po visokih cenah. Po mnenju dr. Mojmirja Wondre iz Biotehniške fakultete se lahko naša izbrana vina kosajo z vsemi svetovnimi vini, bela po svoji aromatiki in sorti, rdeča pa po bogatosti vinskega ekstrakta.

JE CENA ZANESLJIVO MERILO KAKOVOSTI?
Cena vina naj bi izražala njegovo kakovost, vendar pa temu ni vedno tako. Danes so na tržišču tudi vina z zmerno ceno, npr. 3 do 5 EUR, ki so zelo kakovostna, medtem ko so lahko nekatera dražja vina,  predvsem vina starejših letnikov, slabše kakovosti. Večina naših kakovostnih in vrhunskih vin stane v trgovini okoli 6 EUR, kar je pri vinih pri nas višji srednji cenovni razred. Kakovost večine vin ustreza temu cenovnemu razredu. Vse več kupcev pa pri nakupu vina ne gleda zgolj na ceno, ampak tudi na letnik in na blagovno znamko vinarja. Ne ozirajo se več na sorto, npr. laški rizling, chardonnay ali katero drugo, ampak iščejo vino določene blagovne znamke. Enak je tudi trend glede kupovanja vina v svetu. Cena vina je danes močno odvisna od imidža vinarja in vedno ne zagotavlja ceni primerne kakovosti.

KAKO SHRANJUJEMO VINO DOMA?
Vino doma hranimo v temnih prostorih, saj je svetloba velik nasprotnik vina. Svetloba v vinu povzroča številne kemijske spremembe, ki se kasneje odrazijo v poslabšanih senzoričnih lastnostih (barva, vonj in okus). Zelo pomembna je tudi temperatura shranjevanja. Idealno temperaturo shranjevanja, ki je med 12 in 13ºC, je v kletnih prostorih lahko zagotoviti, v hišah brez kleti in v stanovanjih pa precej težje. Vendar pa so za vino še bolj kot morebitna previsoka temperatura shranjevanja neugodna temperaturna nihanja, ki so večja od 5ºC. Shranjevanje vina na balkonu, kjer so temperaturna nihanja velika, zato ni primerno.
Vino doma hranimo v temnih prostorih, saj je svetloba velik nasprotnik vina.
Steklenice z zamaškom iz plute hranimo leže, na ta način je izmenjava kisika in drugih plinov majhna, kakovost vina pa se s tem bolje ohranja. Če namreč steklenica stoji pokonci in se zamašek osuši, v steklenico vdre zrak in vino, predvsem pa alkohol, hlapita. To vpliva na zmanjšanje volumna in na kakovost vina. V domači vinoteki rdeča vina hranimo na najvišjih policah, saj je lahko tam  temperatura tudi za 2ºC stopinji višja od tiste na spodnjih policah. Pod rdečim vinom hranimo rosé vina, nato bela in na najnižjih policah peneča vina.

Več o tem kje kupiti vino, primerni izbiri kozarcev, pretakanju vina ter še bi lahko naštevali pa si lahko preberete v potrošniški reviji VIP št. 11-12, 2007.
dr. Tanja Pajk