V prejšnjih razglabljanjih o vinu smo omenili, poleg drugega, da poznamo tudi skupino posebnih vin. V to skupino spadajo penine, likerska vina, aromatizirana vina. O peninah smo pisali v prejšnji številki, kaj pa so likerska vina? To so vina, katerim smo dodali alkohol, nekateri jih celo imenujejo alkoholizirana vina, vendar smatramo, da izraz alkoholiziran ni preveč prijeten, saj ima preveč negativen prizvok.

Morjeplovci, ki so se podajali na dolga potovanja z ladjami, takrat so bile to jadrnice, so imeli težave s pitno vodo. V tistih časih so se zaloge vode v sodih v podpalubju kaj kmalu pokvarile in postale nezdrave ter vzrok raznih zdravstvenih težav, če že ne bolezni. Ugotovili so, da je z dodajanjem vina v vodo, le-ta postala užitna in nič več nevarna za pitje. Vendar tudi vino ni dalj časa ostalo neoporečno, posebno ne v poletnem času. Ko so, morda slučajno, dodali v vino alkohol, pa so opazili, da se vino obdrži tudi dalj časa. Tako so na ladjah imeli vedno določeno količino takega vina.

Taka likerska vina pa so bila tudi zelo prijetna za pitje in vinarji so se začeli ukvarjati s pripravo nove tipologije vina. Najbolj so se v tem razvili Portugalci in Španci. Portugalci so taka vina proizvajali na severu države, v Portu in tako tudi imenovali vino, Španci pa so podobno vino, vendar z drugačnim postopkom, pridelovali na jugu, pri mestu Jerez de la Frontera. Njihova tovrstna vina so poznana pod imenom šeri. Angleži, kot največji potrošniki takih vin, so s trgovci na Sicilijo prenesli način izdelave takih vin in tako je nastalo še eno podobno vino iz te skupine, ki so ga imenovali marsala.

Zanimiva je zgodba o nastanku podobnega likerskega vina madera. Portugalci so se prvi podali v Indijo po morju okoli Afrike. Na tej poti so se ustavili na otoku Madeira, da so se oskrbeli z vodo, hrano in likerskim vinom. Ko so prišli do Indije so opazili, da se je njihovo vino popolnoma spremenilo, dobilo je specifičen in odličen okus. V začetku si niso znali razložiti vzroka, kasneje pa so le spoznali, da se je vino pri potovanju okoli Afrike, ob prehodu preko ekvatorja, dvakrat zelo segrelo in ob plovbi okoli južnoafriškega rta ohladilo, pa še dobro se je premešalo od butanja valov. Današnji postopek je seveda popolnoma drugačen, vendar sledi istim temperaturnim spremembam. Vino hranijo v skladiščih, ki jih izmenično segrevajo in hladijo in tako ustvarijo iste pogoje kot pri omenjeni plovbi.

Kot omenjeno pa v posebna vina spadajo še aromatizirana vina. Ne smemo zamenjati teh vin z aromatskimi vini, ki izhajajo iz aromatskih sort grozdja, kot so muškat ali dišeči traminec. Aromatizirana vina so vina, katerim so dodali nekoliko alkohola, v katerem so bile v infuziji razne aromatske dišavnice. Najbolj poznano tako vino je vermut, ki so v začetku izdelovali kot zdravilno vino, saj so v njem  namakali različne vrste trav, za katere so smatrali, da so zdravilne. Kasneje se je tako vino, posebno z dodatkom grenkih trav, kot je pelin, pilo kot dižestiv in kasneje kot aperitivno vino. Sem seveda spada tudi poznani pelinkovec, ki ni narejen na osnovi alkohola temveč na osnovi vina.