Sorte, zvrsti, kupaži
Ko vzamemo v roke steklenico vina in pogledamo etiketo, skušamo ugotoviti, kaj lahko pričakujemo od njene vsebine. Kar nas najbolj zanima je, katero vino bomo pili. Preberemo lahko od kod je vino, kdo je proizvajalec, iz katere sorte je ter več drugih podatkov. Ko govorimo o sortah, ki jih je v vinogradniškem svetu več tisoč, lahko omenimo nekaj skupin kot so: avtohtone, udomačene in mednarodne sorte.
Avtohtone so sorte, ki izvirajo iz naših krajev in so prisotne samo tukaj. Med te spadajo pinela, zelen, vitovska, ranina ter še nekaj manj znanih. Med udomačene bi lahko šteli predvsem rebulo in šipon. V mednarodne sorte, ki so razširjene in prisotne po celem vinogradniškem svetu, pa od belih sort prištevamo na primer: chardonnay, sauvignon, beli pinot in rizling. Od rdečih sort so to: merlot, cabernet franc in cabernet sauvignon, modri pinot ter v zadnjem času tudi syrah ali, kot ga imenujejo v Avstraliji, shiraz. Vse omenjene, razen rizlinga, izvirajo iz Francije.
Vina so lahko proizvedena iz ene ali več sort. Če je na etiketi označena sorta, pomeni, da je prisotno najmanj 85% imenovane sorte, preostanek pa zapolnjuje ena ali več drugih neoznačenih sort.
Ko pa je razmerje raznih sort v vinu drugačno od prej omenjenega, pa govorimo o zvrsti. V tem slučaju bo seveda vino označeno s fantazijskim imenom, ki si ga vinar sam izbere ali označuje vinogradniško območje. V zvrsteh se karakteristike posameznih sort dopolnjujejo po izboru vinarja ali pa odsevajo določeno proizvodno tradicijo kraja ali vinogradniškega območja. Kot primer lahko omenimo cviček ali bizeljčana, v tujini pa omenimo Bordeaux v Franciji, ki je zvrst cabernet sauvignona, cabernet franca in merlota, kot tudi italijanska Chianti, zvrst rdečih sort sangiovese, canaiolo nero ter belih malvasia toscana in trebbiano toscano ter Soave, ki ga sestavljajo bele sorte garganega, pinot bianco, chardonnay in trebbiano. To so samo nekateri primeri poznanih zvrsti.
Kupaž je francoska beseda in pomeni rezanje, v vinarstvu pa se uporablja za označevanje bodisi zvrsti, skupno fermentiranih raznih sort, pa tudi sestavo dveh ali več sortnih vin v različnih razmerjih v enotno novo vino. Tak tipičen primer so prav vina iz Bordeauxa, kjer posebej vinificirajo omenjene sorte in jih nato v primernih razmerjih zmešajo v končni proizvod.
Nekoč so to besedo uporabljali tudi za označevanje »rezanja« vina. Lahkim in tankim vinom z malo barve in alkohola so dodajali del krepkih, alkoholnih južnih vin in jih s tem »popravili«. Ta praksa pri resnih vinarjih ne pride v poštev.
