Dajmo prednost zdravi otroški prehrani

Dognanja v zvezi s prehrano so pokazala na pomen pravilne prehrane, še posebno v letih odraščanja, tako za telesni, kot duševni razvoj. S pravilno prehrano lahko vplivamo na biološko kakovost organizma. Ravno zaradi tega menim, da je napočil čas, da tudi strokovnjaki, ki se ukvarjamo z varovanjem zdravja predšolskih in šolskih otrok ter dijakov in študentov, predlagamo spremembe, ki bi izboljšale in ustvarile bolj zdrav ritem prehranjevanja in uživanja zdrave hrane. Otroci se zdravo ali nezdravo prehranjujejo v povprečju 15 do 18 let (vrtec, nato osnovna in srednja šola). Od te starosti dalje, oziroma še veliko prej pa lahko ugotavljamo le posledice. To je dovolj dolga doba, da jim lahko nudimo bolj zdravo otroštvo prav z zdravo prehrano.

Dota ni samo v materialnemblagostanju. Menim, da bi morala imeti mlada populacija prednost pri urejanju tega področja in sicer tako v družini kot v družbeni skrbi za otroke. Odrasli velikokrat kritiziramo mlade, češ, da so neodporni, bledi, leni, zaspani, nekulturni itd. Prav gotovo bi bili ti otroci večji korenjaki, dela in učenja voljni, bolj zdravi in bolj kulturni, če bi bila tudi njihova prehrana kvalitetnejša. Objavljenih je bilo že mnogo študij, ki potrjujejo, da z zdravo prehrano lahko vzgojimo bolj zdravega, živahnega, za delo bolj sposobnega in v povezavi z drugimi dejavniki celo bolj bistrega človeka. Veda o prehrani je že ugotovila posledice, ki jih povzroča pomanjkljiva, zlasti pa nezdrava prehrana, še posebej v mladih letih. Nekatere raziskave kažejo, da nepravilno izbrana, enolična in osiromašena prehrana vpliva na manjšo odpornost proti različnim boleznim in zmanjšuje storilnost. Mnenje nekaterih staršev in pogosto tudi načrtovalcev prehrane otrok in mladine je tako, da je potrebno ponuditi otrokom tiste jedi in pijače, ki so jim všeč in ki so jim bolj priljubljene, da je le poln želodec. Zaradi nepoznavanja pomena bolj zdrave prehrane je razširjeno zmotno mnenje, da ni tako pomembno, kaj otrokom ponudimo, ampak le to, da je otrok sit. Mnogi otroci so podhranjeni, kljub temu, da niso materialno ogroženi, ampak zato, ker jedo neprimerno - prazno hrano. To je predvsem taka hrana, ki vsebuje veliko kalorij in maščob, pa le malovitaminov, železa, kalcija in balastnih snovi.

Nekateri se še spominjajo otroštva, ko so zjutraj jedli topel mlečni zajtrk, predenso odšli v šolo ali na delo. Na jedilniku je bila navadno polenta z mlekom ali knajpova kava in v njej gosto nadrobljen domač kruh, da je žlica stala pokonci. Pa veliko svežega sadja in sadnih sokov. To lepo, zdravo navado bi bilo prav prenašati tudi na lastne otroke ali vnuke, da bi zjutraj zaužili zdrave jedi in napitke in si tako nabralimoči za ustvarjalen dan. 
V otroštvu človek spoznava svet!
Najvažnejše je, da ga v tem času obdajajo ljudje, ki imajo kvalitete in ki ga imajo radi, ga razumejo, ga naučijo delovnih navad, spoštovanja do sebe in do drugih ter zdravega načina življenja.
ZMANJŠAJMO PORABO BELEGA SLADKORJA IN ČOKOLADE NA RAZUMNO MEJO
Pravijo, da je sladkor potreben za možgane. Prav gotovo je res, vendar vse analize kažejo, da ga otroci zaužijejo mnogo preveč, kot ga potrebujejo. Kako bomo znižali porabo belega sladkorja?
Ponujam vam nekaj nasvetov:

a) Napitke in sladice za otroke sladkajmo manj kot običajno.
b) Za sladkanje včasih uporabimo med ali trsni sladkor.
c) Za žejo raje ponudimo pitno vodo, pa tudi mi jo popijmo skupaj z njimi. Le tako bomo dosegli 
željeni učinek.
d) Peciva je najbolje pripravljati doma iz sveže kupljenih ali pridelanih sestavin. Za otroke so najbolj primerna testa s    
kvasom, kot naravnim rahljalnim sredstvom in ne s pecilnim praškom.
e) Peciv povrhu ne sladkamo!
g) Čokolado kupujmo poredko, saj vsebuje veliko maščob in sladkorja.
i) Nezdrave recepte zamenjajmo z bolj zdravimi! Namesto bele moke uporabljajmo črno moko,  namesto margarine oljčno olje ali sveže maslo. Namesto ocvrtih sladic ponudimo raje pečene ali kuhane v sopari, namesto težje prebavljivih maslenih krem za peciva pripravimo raje kuhano kremo in podobno. Znano je, da sladkor črpa kalcij kostem in zobem, če ga uživamo preveč. Ker telo potrebuje kalcij za presnovo in če želimo, da se sladkor v telesu koristno porabi, mora biti na razpolago tudi dovolj vitaminov B - skupine. Telo jih vzame iz zaužite hrane ali pa iz svojih rezerv. Večja kot je poraba belega sladkorja, večja je potreba po vitaminih. 
To pa je pri današnji prehrani otrok največja  nevarnost, da imajo za svoj razvoj premalo kalcija in vitaminov iz B - skupine. Zato jim včasih raje, namesto pečenih ali kuhanih sladic, ponudimo sveže ali suho sadje, orehe, lešnike, rozine, suhe fige, slive ali mlečne izdelke: sir, skuto in podobno. Nekaterih težav z zdravjem otrok, ki se v sedanjem času pojavljajo, nekoč ni bilo. Mnogi vedo povedati, da so bili včasih sladkor in sladka-rije dosegljivi le na recept ali na »karte«. Takrat ni bilo toliko zobne gnilobe, prekomerne telesne teže, sladkorne bolezni in drugih težav. Zdravje otrok je v rokah odraslih.

OHRANIMO VITAMINE IN 
MINERALE
Vsak od vitaminov opravlja v otroškem organizmu posebno vlogo. Pomanjkanje vitaminov povzroča poslabšanje psihične aktivnosti, raztresenost, slabi spomin, otroci se hitreje utrudijo in težko zberejo. Povzroča razdražljivost, nespečnost in celo migreno.Vitamine ohranimo v živilih tako, da:

1. Zelenjavo kuhamo v pari ali v majhni količini vode kratek čas, le toliko, da se zmehča! Ne smemo je prekuhati!
2. Sadje in zelenjavo operemo in razrežemo tik pred uporabo!
3. Pri kuhanju vodi ne dodajamo nobenih umetnih sredstev, da bi pospešili kuhanje ali da bi izboljšali videz sadja ali zelenjave, na primer: sode bikarbone in drugih „dodatkov“, ker uničujejo vitamin C.
4. Zelenjava in sadje naj bosta, če se le da, sveže nabrana!
Nabrane zelenjave in sadja ne izpostavljajmo sončni svetlobi! Hranimo ju v temnem, zračnem in hladnem prostoru! Mineralne snovi so v otrokovi prehrani izjemnega pomena. Še posebno skrbno pazimo, da dobi otrok dovolj jedi in napitkov, ki vsebujejo kalcij, železo in ostale mineralne snovi.  Zdravi in ješči otroci imajo lepa, rdeča lica, kožo pa svežo in čvrsto. Pomeni tudi, da se veliko gibljejo na svežem zraku in sončni svetlobi. Prostori, v katerih otroci živijo in delajo, morajo biti večkrat dnevno prezračeni in če je le mogoče, obsijani s sončno svetlobo.

PRIPRAVLJAJMO TUDI 
BREZMESNE OBROKE
Meso je lahko nadomestiti.Strokovnjaki za zdravo prehrano priporočajo vsaj dvakrat na teden brezmesnijedilnik, kar pomeni, da določen dan v tednu ne jemo nič mesa in mesnih izdelkov. Z zmanjševanjem količin mesa začnimo postopno. V začetku naj bo meso samo za kosilo, zajtrk in večerja brez mesa ali za zajtrk nekaj mesnega, pa kosilo in večerja brez. Tako se družina ali kolektiv privaja na drugačno sestavo dnevnih obrokov. Meso lahko nadomestimo s sojo - stročnico, ki ima vse lastnosti mesa. V brezmesne jedilnike vključujemo poleg soje tudi druge stročnice, kot so: fižol - najbolje rdeče sorte, lečo, čičeriko in grah ter jih kombiniramo z jedmi iz žitaric (ješprenj, polenta), zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov. Najboljše in že od nekdaj potrjene kombinacije brezmesnih jedi so:
• polenta („mehki“ žganci) in fižol;
• polenta in mleko;
• riž z grahom (ali drugo zelenjavo) in parmezanom;
• sojina rižota in sveža zelenjava;
• jajčna jed z beluši( po primorsko „šparge z jajci“);
• jajčna jed s sojo in parmezanom ter solata;
• špageti ali druge testenine s paradižnikovo omako;
• razne zelenjavne enolončnice s sojo in peciva iz nje.

ZA OTROKE NI PRIPOROČLJIVA ZAMRZNJENA HRANA
Najnovejši nasvet strokovnjakov za prehrano je: zamrznjena hrana ali živilo naj bo staro samo teden dni. Slabo zdravstveno stanje otrok in slabo počutje je pogosto lahko tudi posledica pretirane uporabe živil in na pol pripravljene ali že skuhane hrane iz zamrzovalnih skrinj oziroma zamrzovalnih omar. Vedeti moramo namreč, da zamrznjena hrana ni sveža hrana. V nekaterih gospodinjstvih in v obratih, kjer pripravljajo hrano drugim, kot npr. v šolah, vrtcih, domovih, velikokrat uporabljajo tudi zamrznjena živila ali celo jedi. Menim, da taka živila niso primerna za pripravo hrane v obratih, kjer se redno prehranjujejo predšolski otroci, šolarji in dijaki. V gospodinjstvih le malokatera gospodinja prilepi nalepko na živilo, ko ga vloži v skrinjo, na kateri piše, kdaj je živilo zamrznila in datum, do kdaj ga mora porabiti.
Če že damo živilo v skrinjo, mora biti shranjeno v posebni – hermetično zaprti vrečki za zamrzovalne skrinje oz. v drugi embalaži, ki je posebej namenjena za zamrzovanje živil. Ker pa je taka posoda precej draga, se včasih ljudje poslužujejo tudi embalaže, ki se ne zapira vedno hermetično ali je iz takega materiala, ki ni primeren za živila. Po preteku roka uporabe moramo živilo ali jed iz skrinje obvezno zavreči, pa čeprav nam je žal. Zmotno je mnenje nekaterih, da se v zamrznjeni hrani obdržijo vsi vitamini in druge snovi, tudi če je živilo zamrznjeno več kot teden dni. Zamrzovalne skrinje hvalijo le tiste gospodinje in kuharice, ki želijo pripraviti obroke s čim manj truda. Nikdar ne damo ponovno v zamrzovalnik tista živila ali jedi, ki so bila že enkrat v zamrzovalniku. Naposled se vprašamo, kako pa najbolj naravno shranimo nekatera živila, ki smo jih bili navajeni zamrzovati? Veliko je dobrih receptov, le nanje smo skoraj pozabili :
• preprosto je vlaganje v steklene kozarce ali steklenice, seveda brez kemičnih dodatkov,
• sušenje v biosušilniku, peči, pečici ali na zraku,
• naravno kisanje v zimskem času,
• soljenje (ribe),
• vlaganje v maščobo.
Če pa sami nimamo časa za vlaganje, bomo izdelek kupili v trgovini. Bolj umno ravnamo, če se odločimo za nakup živila, ki je vloženo v stekleni embalaži, posušeno ali naravno kisano.

Povzeto po knjigi Emilije Pavlič: ZA OTROKE KUHAJMO ZDRAVO                                                        Za majhne in velike