10 pravil za pripravo hrane za otroke

1 Že od nekdaj velja pravilo, da hrano za otroke pripravljamo sproti in vedno svežo.
2 Majhnim otrokom nikdar ne ponujajmo jedi iz surovega mesa, kot statatarski in angleški biftek!
3 V sladice ali v jedi za otroke nikdar ne dodajamo alkoholnih dodatkov ali prave kave, niti v  najmanjših količinah!
4 Izumetničena in pikantna hrana ni za otroke!
5 Gobe niso za otroke!
6 Tudi meso divjačine ni za otroško prehrano!
7 Tudi sladoled ni za majhne otroke!
8 Preden majhnemu otroku ponudimo kupljeno živilo ali jed, jo moramo starši ali vzgojitelji prej poskusiti!
9 Majhnim otrokom ne ponujajmo jedi, ki so narejene iz surovih jajc, ker je nevarnost okužbe s salmonelo zelo velika. Na primer: razne francoske solate in druge solate z doma narejeno majonezo, ki so običajno na mizi tudi po več ur, pa jih odrasli vseeno jedo, včasih še celo naslednji dan! Ali razne šotoje, rumenjake s sladkorjem in druge podobne jedi. Jajce moramo kuhati vsaj sedem minut.
10 Pri pripravi hrane naj bodo deske in noži ločeni za sveže in kuhano meso. Posebej naj bodo tudi za salame in posebej za ribe!

DEKLARACIJA JE OSEBNA
IZKAZNICA VSAKEGA ŽIVILA
Najvažnejša naloga pred vsakim nakupom živila ali drugega izdelka, od bombonov dalje je, da preberemo deklaracijo, na kateri je navedeno: kdaj je bil izdelek izdelan in do kdaj je uporaben, iz česa je narejen, ali vsebuje konzervanse in aditive ter v kakšnem deležu, ali ima dodane umetne ali naravne barve, arome in sladila ter teža, cena .... in drugo. Kdor je osveščen in sega po bolj zdravi hrani, bo na policah izbral samo tisto živilo, ki ima krajši rok trajanja. Tak izdelek ponavadi ne vsebuje konzervansov in aditivov ali jih ima v zelo majhnih količinah, dodane pa so mu le naravne barve in naravne arome. Zelo pomembno je, da kupujemo skupaj z otroci. Ko pa so otroci večji, jim pokažemo tudi druge navedbe iz deklaracije. Le tako se bodo kasneje znali varovati, ko bodo sami kupovali.
SOLIMO MANJ
Hrana za otroke naj bo praviloma manj soljena, najbolje z morsko soljo. Če želimo, da bo hrana zanje manj slana, da bo imela bolj domač - naraven okus, vanjo ne dodajajmo industrijskih začimb in raznih dodatkov, ne bomo jim kuhali instant juh ali ponujali paštet in podobne hrane, ki ima, zaradi daljše obstojnosti dodane precejšnje količine soli in drugih dodatkov. Jedem izboljšujmo okus z naravnimi dišavnicami, kot so to že počele naše mame in babice.

PRIPOROČLJIVA OLJA ZA 
PRIPRAVO BOLJ ZDRAVE HRANE
Po mnenju strokovnjakov za prehrano so za pripravo zdrave hrane najboljša nerafinirana - hladno stisnjena olja. Na prvem mestu je oljčno olje. Analize zdravstvenega stanja prebivalcev so pokazale, da je zdravje ljudi boljše v krajih, kjer se prehranjujejo na mediteranski način. V vsakodnevni prehrani uporabljajo veliko rib, veliko svežega sadja in sveže zelenjave ter tudi nerafinirano oljčno olje. Na okus zdravih olj navajamo otroke že doma, v vrtcu in v šoli. Priporočljivo je, da steklenice z oljem shranjujemo v kartonskih ovitkih, kjer je vsebina zaščitena pred svetlobo in s tem pred žarkostjo. Olja v steklenicah so veliko boljša od olj v pločevinkah ali plastenkah. Če se želimo dobro, okusno in zdravo hraniti, se tudi pri oljih ravnaj-mo po ceni olja. Višja kot je njegova cena, tem boljše je!

1. nasvet: industrijsko ocvrte jedi, kot so npr: razne vrste krompirčka in podobno - niso za otroke. To je zdravju škodljiva hrana. Take jedi proizvajalci cvrejo tudi pri 500°C, dodajo razne konzervanse, da se jedi ne pokvarijo, splesnijo ali zgnijejo, saj proizvajajo jedi na zalogo. Največja nesreča pa je v tem, da take hrane žal pojedo največ prav otroci. Raje jih usmerimo k nakupu svežega sadja, pozimi pa suhega, kot so na primer: suhe slive ali smokve, razna semena in oreščki ali pa drugih bolj zdravih - bolj naravnih živil.

2. nasvet: Bodimo dosledni in skrbimo, da je olje, v katerem cvremo, vedno sveže. Kot je znano, mnogi uporabljajo za cvrtje že pregreta olja ali pa taka olja uporabljajo za nadaljnje praženje ali pečenje. Nikdar tega ne delajmo!

KAKO IZBIRAMO MESO
IN MESNE IZDELKE
Strokovnjaki za zdravo prehranjevanje svetujejo, naj otroci zaužijejo zmerne količine mesa, ker dobijo v mesu poleg beljakovin še železo in vitamine iz B - skupine. Ko kupujemo meso, izberimo najboljšo kvaliteto. Na tehtnici naj bo le čisto meso, brez loja in slabših delov. Raje kupimo malo manj, pa dobro. Na koncu bomo ugotovili, da je bil nakup cenejši in kvalitetnejši, čeprav je bila teža manjša. Tako se bomo izognili škodljivi maščobi. Meso za otroke naj bo vedno sveže, ne zamrznjeno. Kot vemo, je najprimernejše meso svežih rib, kunčje, telečje, kozličkovo, perutninsko, svinjsko, mlado goveje meso in jagnjetina. Porabo mesnih industrijsko pripravljenih izdelkov lahko brez škode zmanjšamo.
Ker skoraj vsi industrijsko pripravljeni izdelki vsebujejo škodljive konzervanse in aditive ter veliko težke maščobe, niso priporočljivi za prehrano otrok in mladostnikov. Mnogi so povrhu še v pločevinasti embalaži. Namesto te hrane jim ponudimo več mlečnih, sadnih in zelenjavnih jedi, jedi iz žitaric in stročnic ter ribjih jedi. Ta vrsta hrane je podlaga za otrokovo zdravo rast, skladen razvoj in tudi boljše učne uspehe. Kvaliteto hrane zelo poslabšajo tudi nezdravi napitki, ki jih ponavadi otroci zaužijejo ob mesninah. Tudi ti so običajno v pločevinkah.
KATERO SADJE JE 
BOLJ ZDRAVO?
Najboljše je tisto sadje iz okolja, kjer sicer živimo, ki dozori ob določenem letnem času in ni škropljeno. Le zakaj kar povprek vsi škropijo? Veliko ljudi je že osveščenih, odgovornih in nič več ne upora-bljajo strupenih škropiv, ampak samo naravna ali pa sploh nič. Pridelek je res nekoliko manjši, je pa toliko bolj zdrav.
Na prvem mestu je gotovo domače, neškropljeno jabolko. Otrokom ga domiselno ponudimo, da  osvojijo okus po domačem. Sadni sladkor, ki ga jabolko vsebuje, kri hitro vsrka in tako telo hitro pride do energije. Jabolko vsebuje tudi veliko balastnih snovi, ki koristno vplivajo na prebavo, zato je priporočljivo jabolka pojesti cela, z olupkom in pečkami vred. Veliko je takih sort jabolk, ki so skoraj že izginile v pozabo. Marsikdo se bo spomnil, kako okusna jabolka je jedel v svojem otroštvu, kot so: goriška sevka, krivopecelj, bobovec, brinjevka, mešančka in še mnogo drugih, glede na zemljepisna območja v Sloveniji. Mnogo dvajsetletnikov ali celo tridesetletnikov, da o otrocih niti ne govorimo, sploh ne ve, kakšnega videza in okusa je naravno pridelano jabolko, ki je zraslo brez kemičnega škropljenja. In ker ne vedo, da se tako jabolko precej razlikuje od škropljenih, se zgražajo, ko ga prerežejo, ker na svetlobi hitro potemni in tudi olupek je trši. Takih jabolk je zelo malo na trgu, pa čeprav je narava še vedno radodarna, vendar jih ljudje, po krivici in zaradi neznanja o njihovi neizmerni koristnosti za zdravje, še vedno odklanjajo. Kar pa se mi zdi že skoraj nerazumljivo, je to, da jih celo na kmetih mlajše generacije ne jedo več, ampak mnogi kupujejo za ozimnico škropljena jabolka, medtem, ko v resnici bolj zdrava, domača gnijejo v hramu.

Nikdar ne bom pozabila primera iz svoje prakse. Pred leti, ko je bila obilna letina domačih, neškropljenih jabolk, smo se odločili, da bomo otroke naučili jesti taka, bolj zdrava jabolka. Iskali smo jih in jih tudi našli. Nekoč jih je pripeljal nek starejši kmet, s postrani obrnjenim klobukom in malo za šalo, malo zares, si je dal vrečo jabolk na ramo in me prosil, če jih lahko podari otrokom. Rekel je: „Mislil sem, da bom prej umrl, kot dočakal, da bodo mestni otroci jedli taka jabolka, saj jih še kmečki bolj malo cenijo. V času, ko sem bil jaz otrok, so bila taka jabolka za otroke domače zdravilo.“
Še vedno slišimo pregovor: „Eno jabolko na dan, odžene vse bolezni stran!“