V preteklosti človek ni imel dovolj hrane, zato je bila ena od gonilnih sil posameznikovega preživetja preprečevanje občutka lakote. Oskrba s hrano je bila v preteklosti bolj neredna, saj so le redki posamezniki imeli dovolj hrane. Znano pa je, da je zdravo telo danes na obdobja primanjkovanja hrane v okolju izrazito prilagojeno.

Ko je hrane dovolj, jo telo nekaj uskladišči v obliki maščobnih zalog, šele po tem procesu se telo s svojim metabolizmom in porabo energije vrne v normalno stanje. Genetske študije kažejo, da omenjeni fiziološki presnovni mehanizmi predstavljajo evolucijski izbor in so prirojeni pri več kot 80% ljudi.

Vse pogosteje pa se v današnji sodobni družbi govori o različnih dietah. Tako pod dieto poleg prehrane za bolnike razumemo tudi hujšanje zaradi nezadovoljstva s svojim (preobilnim) telesom. Prekomerna hranjenost in debelost v razvitih državah predstavljata resen javno zdravstveni problem. Prevalenca debelosti namreč strmo narašča in po nekaterih napovedih naj bi bilo leta 2010 v Evropi že 150 milijonov debelih odraslih in 15 milijonov debelih otrok.
Naraščajoči trend debelosti je posebej zaskrbljujoč med otroci in mladostniki. Letna stopnja prevalence otroške debelosti stalno narašča in je trenutno 10-krat višja kot je bila leta 1970. To posledično vpliva na epidemijo debelosti pri odraslih in povzroča velik izziv za prihodnje generacije. Prekomerna telesna teža in debelost sta vzrok za približno 80 % vseh primerov diabetesa tipa II, 35 % vseh ishemičnih bolezni srca in 55 % vseh primerov povišanega krvnega tlaka med odraslimi. (Vir: Svetovna zdravstvena organizacija, 2007).  

Genetski dejavnik zelo pomembno vpliva na nagnjenost k določeni vrsti bolezni (tudi k debelosti), je pa ta nagnjenost pri ljudeh zelo različna, različno pa nanje vplivajo tudi okoljski dejavniki, kamor sodi tudi prehrana. Sodobna družba predstavlja obezitogeno okolje, kar pomeni, da spodbuja debelost. Okolje nas namreč s svojimi sporočili in danimi pogoji pogosto spodbuja k temu, da se redimo. Je pa telesna teža odvisna tudi od naše presnove in življenjskih navad ter odnosa do hrane in fizičnih aktivnosti.

Če smo predebeli, to največkrat pomeni, da s hrano in pijačo zaužijemo več energije, kot jo porabimo. Pogosto to pomeni, da zaužijemo premalo zelenjave, sadja in kompleksnih ogljikovih hidratov, preveč pa maščob in enostavnih sladkorjev. Pri tem imamo verjetno tudi nepravilen ritem prehranjevanja, kar pomeni izpuščanje obrokov (zdrav režim prehrane vsebuje tri do pet obrokov dnevno) in premalo fizične aktivnosti. V primeru hujšanja je priporočljiva vključitev v program hujšanja, ki ga mora voditi zdravnika oziroma klinični dietetik. Tako bo hujšanje potekalo bolj nadzorovano, upoštevani pa bodo tudi fiziološki in psihološki dejavniki posameznika.
Ker so v modi vitka telesa, so se pojavile številne »modne« diete z različnimi imeni, ki praviloma niso strokovno vodene. Njihova značilnost je, da so pogosto energijsko zelo omejene in obljubljajo hitro hujšanje. Nevarnost pri tem pa je, da posameznik izgubi predvsem mišično maso in vodo, zelo malo pa maščobnega tkiva. Poleg tega ponavadi ne prinašajo trajnega uspeha, niso pestro sestavljene in ne vsebujejo dovolj nujno potrebnih esencialnih hranilnih snovi za telo. Dokazano pa je, da stalna nihanja telesne teže pomenijo nevarnost za zdravje. »Modne« shujševalne diete nas lahko pripeljejo do pomanjkanja posameznih hranil, to pa naprej vodi k boleznim (npr. slabokrvnost), psihičnim spremembam, motnjam krvnega obtoka in srčnega utripa itd., lahko pa pride tudi do t. i. »jo–jo efekta«, kjer telesna teža po koncu dietnega prehranjevanja lahko celo naraste nad prvotno vrednost. Shujševalne diete lahko v izjemnih primerih privedejo do  prehranskih motenj. Pogosto se ljudje odločajo za shujševalne diete večkrat zaporedoma, kar kaže na njihovo neučinkovitost.

Dietam z zelo malo kalorijam se moramo izogibati, ker lahko spremenijo našo presnovo. Nekatere diete, ki so opisane v naših revijah ter knjigah, so lahko celo zdravju škodljive. Vendar pa vse diete le niso slabe. Pri teh hujšamo počasi (dnevni energijski vnos zmanjšamo za največ 500 kcal), spremenimo sestavo hrane po priporočilih za zdravo prehrano ter povečamo fizično aktivnost. Pri hujšanju je potrebno upoštevati nekaj osnovnih pravil.

Shujševalna dieta naj bo pestro sestavljena in naj vsebuje:
•    okoli 1200 kcal/dan (5 MJ/dan) pri dnevnih energijskih potrebah okoli 2000 kcal/dan
•    dovolj vitaminov, mineralov in drugih esencialnih snovi, ki so nujni za naše telo
•    dovolj zelenjave in sadja  
•    polnozrnate izdelke iz žit
•    dovolj pitne vode

Hujšajti je potrebno počasi, kar pomeni izguba 0,5 – 1 kg telesne teže na teden. Razmerje med maščobami, ogljikovimi hidrati in beljakovinami naj bo tako, kot v mešani, zdravi in uravnoteženi prehrani. Prehrana mora biti dovolj nasitljiva, da hujšanje zaradi občutka lakote ni naporno. Obrokov se ne sme izpuščati, zanje pa si je potrebno vzeti tudi dovolj časa. Dolgoročno pa je najpomembnejša spremembra življenjskega sloga.

Shujševalne diete se ponavadi pojavljajo spomladi in poleti, usmerjene pa so predvsem na estetski izgled telesa in ne na izboljšanje zdravstvenega stanja ljudi. Glede na sestavo jih delimo na:
•    diete z zelo malo kalorij (okoli 800 kcal/dan ali celo manj)
•    diete z malo maščob
•    diete z malo ogljikovimi hidrati (Atkinsova dieta, South Beach dieta, The Zone itd.)
•    diete, pri katerih uživamo kapsule ali tabletke ali čaje ali praške ali napitke
•    diete z veliko beljakovin
•    ločevalno dieto
•    diete na osnovi krvnih skupin
•    diete snovmi, ki niso primerna za hranjenje (ginseng, guar guma, aloa, bitter orange,  krom itd.)

Slika 1: Delež ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin v posameznih dietah

Pri ločevalni dieti, ki je pri nas zelo popularna, naj bi isti dan ne uživali beljakovin in ogljikovih hidratov, vendar pa ta dieta nima nobene strokovno utemeljene razlage. Učinke hujšanja namreč pripisujejo različnim možnim dejavnikom. Zanimiva je dieta DASH (Dietary Aproach to Stop Hypertension), ki je usmerjena v zniževanje krvnega tlaka. Metoda temelji na zdravi uravnoteženi prehrani (veliko sadja, zelenjave in nemastnih mlečnih proizvodih) in zmanjšanju vnosa maščob in enostavnega sladkorja. Bistvo naj bi bil v fitokemikalijah (vlaknine, kalcij, kalij, magnezij itd.), ki jih je v tej prehrani v izobilju in ugodno vplivajo na višino krvnega tlaka. Poleg tega ima DASH metoda mnogo dobrih lastnosti, ker znižuje holesterol, ugodno deluje na srce in ožilje ter ugodno deluje na celotno telo.

Zdravljenje debelosti mora potekati v skladu s strokovno doktrino, usmerjeno pa mora biti v somatsko in psihično komponento. Če zdravljenje ni pravilno, (lahko) pride do številnih ponovitev bolezni, dodatnih zdravstvenih težav in že omenjenega pojava »jo-jo« učinka. Vsako hitro in nestrokovno vodeno hujšanje obremenjuje telo, ga izčrpa ter osiromaši zaloge vitaminov, mineralov in ostalih za telo nujno potrebnih hranilnih snovi. Kapsule, tabletke, čaji, praški in napitki, ki obljubljajo hujšanje, so lahko zdravju škodljivi, neučinkoviti in zavajajoči.

Avtorica:  Vida Fajdiga Turk, analitik raziskovalec

Dodatne informacije:
Mitja Vrdelja, Odnosi z javnostmi IVZ RS
Kontakt:  01 2441 572, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.