Prehrana in glavobol

OSEBE, KI JIH PESTI MIGRENA, JO IMAJO NEPRESTANO. Edino vprašanje pri tem je, ali so se sposobne izogniti vzroku za njen nastanek. Dokazano je, da posamezna živila in njihove sestavine lahko vplivajo na ta pojav ali odpravo bolečin.


Ne glede na to, ali je dedna ali ne, kronična ali sporadična, težka ali blaga, migrena nastane v glavnem kot posledica slabe cirkulacije v krvnih žilah glave in vratu. Vzroki so lahko številni, od dednih dejavnikov do stresa, preutrujenosti, nezadostnega spanca, lakote, nervoze in drugih psihičnih motenj, hormonskih motenj, vremenskih vplivov in tako naprej. Pri reševanju uganke te neprijetne bolezni, ki človeka lahko delovno povsem onesposobi, znanost in medicina nista mnogo napredovali, predvsem zaradi široke palete vzrokov, kot tudi zaradi placebo učinka, ki se ga pogosto poslužujejo pri raziskavah.

Z DIETO PROTI GLAVOBOLU
V kolikšni meri bo oseba, ki jo pogosto napada glavobol, zmožna nadzorovati tovrstno bolezen, je v veliki meri odvisno od redne prehrane, kot tudi od vrste živil, ki jih vnaša v organizem. Na splošno velja, da se je potrebno izogibati dolgotrajni lakoti ali dolgemu obdobju brez zaužite vode ali drugih tekočin, saj sta nizek nivo sladkorja v krvi ali dehidracija lahko dva od vzrokov pojave glavobola.
Kateri so sprožilci pri nastanku migrene, lahko najbolj neposredno ugotovijo osebe s to težavo same in si na osnovi lastnih izkušenj predpišejo dieto. Najboljši nasvet je uživanje sveže, nepredelane hrane. Ta vključuje veliko žitaric, sadja in zelenjave. Sodeč po izkušnjah mnogih, ki so se držali diet proti glavobolu, lahko bolečino precej zmanjšajo: pepermint, ingver, ribe in ribje olje, hrana, bogata s kalcijem (špinača, brokoli), hrana, bogata z magnezijem – špinača, žitarice in česen. Ravno tako se potrudite zaužiti več manjših obrokov dnevno, saj sta preskakovanje obrokov in s tem povezana lakota zagotova sprožilca glavobola.

ŽIVILA, KI SE JIM JE POTREBNO IZOGIBATI
Ker se pred glavnim »udarom« glavobola pojavijo simptomi, se v tem času izogibajte določenim živilom.
Vino, sušeno in konzervirano sadje so nevarni zaradi vsebnosti sulfatov in se jim moramo izogibati, tako kot tudi umetnim aromam. Nezaželjeni so tudi nitrati, ki jih je veliko v mesnih izdelkih, zato je najboljše, da se izogibamo šunki, salamam, klobasam, sušeni govedini in dimljenim ribam. Bodite previdni pri uživanju živil, ki nosijo oznako »diet« ali »light« in na hrano, ki vsebuje umetna sladila, še posebno na tisto, ki vsebuje aspartam, ki ga vsebujejo dietni napitki, bonboni in žvečilni gumiji.

Nepriporočljive so vse vrste stročnic – bob, fižol, leča, grah, kot tudi orehi, arašidi, sončnično ali bučno seme. Izogibajte se vročemu testu, ki vsebuje kvas, zaradi tiramina se izogibajte sirom, kot so Cheddar, Emmentaler, Brie, Roquefort in Camembert ter fermentirani, vloženi ali marinirani hrani – torej nič vložene mešane zelenjave, oliv, kislega zelja, misa ali sojine omake. Prav tako se izogibajte kisu, gorčici, majonezi in ketchupu.
Južno sadje – papaja, dateljni, fige, rozine in citrusno sadje so ravno tako na negativnem seznamu. Omejite vnos banan na eno dnevno.



KO VAS ZABOLI GLAVA
VZEMITE INGVER PRI PRVEM ZNAKU GLAVOBOLA (1/3 ŽLIČKE ALI 500 MG). LAHKO POMAGA TUDI PEKOČA PAPRIKA, SAJ KAPSAICIN URAVNAVA CIRKULACIJO KRVI ALI PA SAMO NAVADNI PEPERMINT BONBON. VELIK KOZAREC VODE JE VEDNO DOBRODOŠEL, KOT TUDI SPANEC IN MASAŽA. PRIPOROČAMO TUDI MULTIVITAMINSKA DOPOLNILA, KI VKLJUČUJEJO VITAMINE IZ B SKUPINE IN ANTIOKSIDANTE, KOT TUDI MAGNEZIJ, SAJ JE ZNANO, DA IMA VELIKO ŠTEVILO PACIENTOV Z AKUTNIM NAPADOM MIGRENE ZNIŽAN NIVO MAGNEZIJA, KI JE ZELO POMEMBEN PRI STABILIZACIJI CELIČNE OPNE. PREBERITE ETIKETE NA ŽIVILIH, KI JIH KUPUJETE, DA BOSTE LAHKO IZLOČILI SESTAVINE, KI VAM POVZROČAJO MIGRENO. PRI TEM PA SE TRUDITE TUDI ZMANJŠATI STRES, VNOS KOFEINA IN ČOKOLADE.

Zdravnikov nasvet:

Maline

V kulinariki uporabljamo sveže ali zamrznjene maline, iz njih izdelujemo sokove, džeme, kot tudi vrsto osvežilnih, aromatičnih sladic. Energijska vrednost ...

Več o tem...

Bučno olje

Bučno olje je  vsekakor vir maščob, ki ima, poleg oljčnega olja, veliko prednosti pred drugimi. Bučno olje je temno zeleno-rjave ...

Več o tem...

Brokoli

Kako zdrav je brokoli, povedo podatki iz tabele o sestavi živil. 100 g svežega brokolija bo zadovoljilo 150 % priporočene ...

Več o tem...

Pistacije

Pistacije so izredno kalorične - 100 g ima okoli 557 kcal, vendar so tudi zdrave. Zaradi vsebnosti kalija, magnezija, fosforja ...

Več o tem...

Rozine

Rozine predstavljajo pomemben vir energije, hranljivih snovi, vitaminov in dietnih vlaknin. V 100 g rozin je shranjenih več kot 320 ...

Več o tem...

Krompir

V primeru, da bi s seznama živil odstranili eno samo živilo – krompir, bi lahko pipravili precej manj različnih jedi. ...

Več o tem...

Koprc

Koprc je dišeča, začimbna rastlina, ki izvira iz osrednje Azije. V ljudski medicini se ga uporablja proti napihnjenosti, bruhanju in ...

Več o tem...

Korenje

Korenje je bogato z vitaminom A, beta karotenom in kalijem. Zato je trditev, da korenje izboljšuje vid popolnoma točna - ...

Več o tem...

Rdeča pesa

Zahvaljujoč prisotnosti antocianov, ki dajejo rdeči pesi tako izrazito rdečo barvo, ta vrsta zelenjave ugodno vpliva na obnavljanje krvi, zmanjšuje ...

Več o tem...

Hruške

V našem podnebju je hruška izjemno priljubljen in cenjen sadež. V 100 g hruške je shranjenih do 60 kcal, od ...

Več o tem...

Konzervirane ribe

Konzervirane tune in sardine so vir dobrih maščob – omega-3 maščobnih kislin. Vendar pa morate biti pazljivi na dodane maščobe ...

Več o tem...

Kivi

Kivi je tropsko sadje zelene barve in posebnega okusa, ki ga pokriva rjava kosmata kožica. Zrel plod je pogost dodatek ...

Več o tem...

Zelenjava

Če želimo za naš organizem storiti čim več koristnega, potem moramo vanj dnevno vnesti od 3 do 5 porcij zelenjave, ...

Več o tem...

Soja in izdelki

Številne študije kažejo na ugodne vplive soje in sojinih proteinov na zdravje. Tako vplivajo na zmanjšanje krvnega tlaka in skupnega ...

Več o tem...

Diskrecijske kalorij

Kadar strogo spoštujete pravilno izbiro živil in tekom dneva potrošite več kalorij, kot ste jih vnesli s hrano, pri tem ...

Več o tem...

Napotek:

Zamrzovanje

Zamrznjeno mešano sadje je idealen dodatek k prehrani v zimskih dneh, ko je potrebno z južnim sadjem ponuditi tudi druge ...

Več o tem...

Oslič

Zaradi njegove strukture, uvrščamo osliča med dietna živila, saj vsebuje majhno količino maščob in ima tudi majhno energijsko vrednost. Lahko ...

Več o tem...

Krhko testo

Krhko ali mastno testo je najboljše, če pri njegovi pripravi upoštevamo določeno razmerje sestavin, ki so: moka, maščobe in sladkor. ...

Več o tem...

Obloženi kruhki - ka

Majhne obložene kruhke ali kanapeje najpogosteje postrežemo kot dekorativno predjed pri svečanih cocktailih, vendar pa jih lahko postrežemo tudi kot ...

Več o tem...

Jajčevec ali melanca

Za pripravo jedi uporabljamo jejčevce različnih oblik in velikosti, svetlo ali temno vijoličaste barve brez lis ali z belimi lisami, ...

Več o tem...

Listnato testo

Listnato testo je zmes moke, vode in masla. Pri izdelavi testa porabimo enako količino masla ali margarine in moke: za ...

Več o tem...

Brokoli

Brokoli na sobni temperaturi hitro uvene, zato ga je potrebno hraniti v hladilniku na temperaturi okoli 4° C. S kuhanjem ...

Več o tem...

Gratiniranje

Za gratiniranje jedi v pečici pogosto uporabljamo prelive iz stepenih jajc in kisle smetane. S tem se sestavine bolje povežejo ...

Več o tem...

Zelena

Zelena ni samo hranilno živilo, ampak tudi zelo dobra in dišeča začimba ter učinkovita zdravilna rastlina. Njen gomolj najpogosteje uporabljamo ...

Več o tem...

Solate

Medtem ko so nekoč solato postregli samo kot dodatek pri pečenem mesu in drugih mesnih jedeh, jo danes postrežemo kot ...

Več o tem...

Telečje meso

Telečje meso ima, za razliko od govejega, svinjskega mesa in jagenjčka, precej nižjo energijsko vrednost in več visoko kvalitetnih beljakovin ...

Več o tem...

Paprika

Najbolj hranljiva in najbolj okusna je vsekakor sveža paprika, zato naj od trenutka obiranja do priprave obroka preteče čim manj ...

Več o tem...

Omleta

Med klasične jajčne jedi spada v ponvi pečena omleta, ki naj bo  vedno pripravljena iz svežih jajc. Če želimo pripraviti ...

Več o tem...

Brokoli

Brokoli na sobni temperaturi hitro uvene, zato ga moramo hraniti v hladilniku na temperaturi okoli 4°C. Pri kuhanju v vodi ...

Več o tem...

Pilav

Pilav in rižota nista eno in isto. Riž za rižoto najprej popražimo, če pa ga samo kuhamo na vodi ali ...

Več o tem...
Copyright © Kuhinjica d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava: Pro Marketing | Izdelava spletnih strani, gostovanje, avdio produkcija, cd tisk