Kaj jemo in kdaj

S PRAVILNO PREHRANO in idealno razporejenimi obroki, se lahko brez stroge diete znebite odvečnih kilogramov in izboljšate svoje zdravje.

Nepravilna prehrana, preskakovanje glavnih obrokov in vmesni obroki ”industrijske” hrane, so glavni ”krivci” za odvečne kilograme in načeto zdravje. Kronobiologija se ukvarja s fenomenom, kako človeški organizem deluje v različnih urah čez dan, kdaj telo najbolje izkoristi določeno vrsto hrane in ob katerem času se skladiščijo zaželene snovi. V jutranjih urah se izloča hormon kortizol, ki nas prebuja, medtem ko njegova koncentracija v večernih urah upada in se pričnejo nezavedni fiziološki procesi regeneracije. Celice so zvečer ”utrujene”, takrat se prične izločati spalni hormon, zato telesu najbolj ustreza hrana s ”hitrimi” sladkorji.

 TRIJE OBROKI DNEVNO
Celo 70 % dnevnih potreb bi bilo potrebno pokriti z zajtrkom. Ni nujno, da se popolnoma odrečete priljubljeni hrani, ampak zajtrk mora biti visoko kaloričen obrok. Pojejte zajtrk do 11. ure, da boste sledili biološkemu ritmu telesa. Brez skrbi napolnite krožnik s pecivom, jajci, šunko in džemom, ali še bolj natančno, lahko zaužijete vse vrste ogljikovih hidratov, saj organizem potrebuje velike količine energije za začetek napornega dneva. V jutranjih urah telo najlaže topi maščobe, in če boste zajtrk preskočili, bo telo to razumelo kot signal, da mora hraniti maščobo, namesto da bi jo topilo. Kosilo zaužijte okoli 14. ure. Zaužijte največ beljakovin, saj se počasneje prebavljajo, zato boste dalj časa siti. To pomeni, da za kosilo kronobiologi priporočajo meso, mleko in mlečne izdelke, in seveda – veliko zelenjave!
Večerjajte pred 20 uro, predvsem beljakovine (najbolje ribe) in zelenjavo, nikakor pa ne kombinirajte ogljikovih hidratov in beljakovin. Kombinacija teh dveh vrst živil (na primer krompirja in mesa) bo obremenila želodec, ki bo tako moral ”delati” do jutra, namesto da bi ponoči počival. Živila, ki jih zaužijemo ponoči, se pretvarjajo v maščobo.
 ZNANSTVENA RAZLAGA
Trebušna slinavka izloča inzulin vsakič, ko zaužijemo hrano. Inzulin ”poriva” hrano iz krvi v celice, vsak presežek hrane pa nalaga kot maščobno rezervo. Med tremi glavnimi obroki se izogibajte kakršnim koli prigrizkom, gaziranim sokovom. Med obroki, če ne uživamo hrane, organizem prične topiti maščobe. Če se v popoldanskem času pregrešimo in pred televizijo zaužijemo slane prigrizke (čips ipd.) ter kozarec gaziranega soka, se inzulin aktivira in prične nalagati presežek hrane v maščobne celice.
 IDEALNI JEDILNIK
ZAJTRK – SLANI MUFFINI
Sestavine: 1 skodelica bele moke, 1 skodelica koruznega zdroba, vrečka pecilnega praška, 3 glavice čebule, 10 dag trdega sira, 10 dag suhega kareja, 1 jajce, 2 dl mleka, 2 žlici masla
Priprava: pečico ogrejemo na 220 °C. V skledi zmešamo moko in koruzni zdrob, pecilni prašek, na drobno zrezano čebulo, nariban sir in narezan kare. V drugi skodelici razžvrkljamo jajce, dodamo maslo in mleko in in vse primešamo v skledo z moko. Ko dobimo z mešanjem enotno maso, z njo napolnimo modelčke za muffine in jih pol ure pečemo v pečici.

KOSILO – TESTENINE S PIŠČANCEM
Sestavine: 2 manšja kosa piščančjih prsi, 1 manjša bučka, 2 korenja, šopek sveže bazilike, sol, poper, 2 žlici oljčnega olja, 3 dag parmezana, 35 dag testenin
Priprava: na ogretem oljčnem olju popražimo piščančje meso, narezano na ozke, daljše koščke. Ko je meso popečeno, dodamo bučko in korenje, narezano na palčke. Dušimo 5 do 6 minut, nato odstavimo s štedilnika. Testenine skuhamo, odcedimo in zmešamo z mesom in zelenjavo. Na koncu jed potresemo s parmezanom in baziliko.

VEČERJA – JOGURTOVA OMAKA IN KUMARA
Sestavine: 4 dl jogurta aIi posnetega mleka, 1 manjša kumara, 2 stroka česna, žlička naribane limonine lupine, sol
Priprava: kumaro operemo, olupimo in narežemo na koščke, česen pa na drobno zrežemo. V jogurt vmešamo kumaro, česen in limonino lupino. Omako posolimo po okusu, dobro ohladimo in postrežemo s tortiljami ali toastom.

PET NASVETOV
1 ZAJTRKUJTE NAJKASNEJE DO 11 URE.
2 IDEALEN ČAS ZA KOSILO JE MED 13. IN 15. URO
3 POPOLDANSKO MALICO ZAUŽIJTE OKROG 16 URE, IN TO SADJE ALI SLADICO – ČE SE ZNATE PRI TEM NADZIRATI
4 NE VEČERJAJTE PO 20 URI
5 ZELENJAVO LAHKO UŽIVATE PREKO CELEGA DNEVA, SADJA PA NE UŽIVAJTE PO 18. URI.

 

Zdravnikov nasvet:

Ribe

V nutritivnem pogledu je ribje meso izredno pomemben vir beljakovin. V primerjavi z rdečim mesom vsebuje ribje meso manj kolagenskih ...

Več o tem...

Stročnice

Poznano je, da osebe z občutljivimi prebavili težko prenašajo stročnice. Njihova lupina je bogata z netopnimi vlakninami in drugimi težko ...

Več o tem...

Jogurt

Jogurt ni samo fantastično, hranljivo živilo, dostopno preko celega leta, ampak je obenem tudi živilo, za katerega znanstveniki trdijo, da ...

Več o tem...

Zelje

Že naši predniki so zelje uporabljali kot hrano pa tudi kot zdravilo. Znanstveno je dokazano, da zelje vsebuje sestavine, kot ...

Več o tem...

Leča

Leča je energijsko zelo bogato živilo, predvsem zaradi velike količine B vitamina, ogljikovih hidratov in vlaknin ter je idealna za ...

Več o tem...

Ječmen

Ječmen vsebuje približno 11% beljakovin, 2 % maščob in 73,5 % ogljikovih hidratov. Je dober vir topnih prehranskih vlaknin (100 ...

Več o tem...

Svinjsko meso

V novejšem času se je tehnologija pitanja prašičev prilagodila potrebam: danes so prašiči precej bolj bogati z mesom in posledično ...

Več o tem...

Breskev

Breskev je sočno sadje majhne energijske vrednost, saj je v 100 g sadeža okoli 40 kcal. Vsebuje cca. 87% vode, ...

Več o tem...

Riž

Neoluščen in nebrušen riž po videzu zaostaja za brušenim, vendar so tako nutritivna vrednost, bogastvo vitaminov, kot tudi minaralov, neprimerljivo ...

Več o tem...

Kivi

Kivi je tropsko sadje zelene barve in posebnega okusa, ki ga pokriva rjava kosmata kožica. Zrel plod je pogost dodatek ...

Več o tem...

Ananas

Ananas je izredno sočen in zelo zdrav sadež. Ananas vsebuje ogljikove hidrate in njegova energijska vrednost znaša okoli 46 kcal ...

Več o tem...

Beta karoten

Oranžno barvo daje pigment beta-karoten, ki je poznan tudi kot provitamin A. Ima dvojno vlogo v organizmu: kadar je organizmu ...

Več o tem...

Postrvi

Ta plemenita riba sladkih voda, ima v svoji sestavi okoli 20 % beljakovin in okoli 9 % maščob. Meso vsebuje ...

Več o tem...

Cvetača

Cvetača je izredno hranljiva rastlina iz vrste kapusnic, majhne energijske vrednosti in blagodejno vpliva na zdravje. V 100 g je ...

Več o tem...

Pivo

Energijska vrednost 1 dl piva znaša približno 43 kcal. Od vitaminov vsebuje pivo največ vitaminov B skupine. Najnovejše raziskave so ...

Več o tem...

Napotek:

Gratiniranje

Za gratiniranje jedi v pečici pogosto uporabljamo prelive iz stepenih jajc in kisle smetane. S tem se sestavine bolje povežejo ...

Več o tem...

Oblozeni kruhki ali

Obložene kruhke ali kanapeje najpogosteje ponudimo kot dekorativno predjed pri svečanih cocktailih, vendar pa jih lahko ponudimo tudi kot zanimiv ...

Več o tem...

Paprikaš

Paprikašev in ribjih brodetov med kuhanjem ne mešamo, ker nam lahko začne meso razpadati in odstopati od kosti, kar lahko ...

Več o tem...

Mleko

Polnomastno mleko ima med 3 in 4 % maščobe. Polposneto in posneto mleko se izdeluje tako, da mleku najprej odstranijo ...

Več o tem...

Biskvit

Pri peki biskvitnega testa v prvih 15 minutah ne smemo odpirati vrat pečice, saj bi testo lahko upadlo. Šele po ...

Več o tem...

Tuna

Tunino meso je živilo izredno visoke hranilne vrednosti. Je odličen vir visoko kvalitetnih beljakovin, posebno mesto med živili pa mu ...

Več o tem...

Peka v pečici

S peko v pečici se živila toplotno obdelajo s prenosom toplote na živilo preko vročega zraka in maščobe. Živila, ki ...

Več o tem...

Zelenjavne omake

Za pripravo zelenjavnih omak lahko uporabljamo najrazličnejšo zelenjavo. Najbolj pogosto pa so to korenje, paradižnik, paprika, grah in zelenjava delikatesnega ...

Več o tem...

Cimet

Cimet je ena od najbolj aromatičnih začimb. Vonj je ‘’sladek,’’ okus pa “topel.” Idealno se sklada z jabolčnimi in hruškovimi ...

Več o tem...

Banane

Banane obirajo še zelene, skladiščijo in prevažajo jih v pogojih, ki preprečujejo hitro dozorevanje. Nezadostno zrele banane vsebujejo več škroba ...

Več o tem...

Priprava sadnih sola

Za pripravo sadnih solat narežemo različne vrste sadja na manjše koščke in jih nalagamo v posodo. Vsako vrsto malo zasladimo ...

Več o tem...

Napotek

Sladka koruza je še eno od živil, ki obogati našo prehrano in jo napravi bolj raznovrstno. Škrob je glavna sestavina ...

Več o tem...

Grah

Grah je enoletna rastlina iz družine stročnic, velike energijske in hranilne vrednosti. Kot vrtnino jo uvrščamo v skupino zrnatih stročnic, ...

Več o tem...

Panceta

Panceta je suha dimljena slanina. Izdelujejo jo iz surove svinjske potrebušine, ki jo pazljivo nasolijo, dimijo in zorijo v vetrovnem ...

Več o tem...

Sladka koruza

Sladka koruza je še eno od živil, ki lahko obogati in popestri našo prehrano. V zrnu koruze je največ škroba ...

Več o tem...
Copyright © Kuhinjica d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava: Pro Marketing | Izdelava spletnih strani, gostovanje, avdio produkcija, cd tisk