Proizvajalci vabijo potrošnike k nakupu probiotičnih mlečnih izdelkov predvsem s poudarjanjem ugodnih učinkov na zdravje, na primer »krepi obrambne sposobnosti organizma«, »pomaga uravnavati prebavo na naraven način«... Pomembno pa je vedeti, da če želimo doseči pozitiven vpliv na zdravje, moramo zaužiti zadostno število živih probiotičnih bakterij.

KAJ SO PROBIOTIKI?
Izraz »probiotiki« se je prvič pojavil leta 1974, z njim pa so opisali dodatke k živalski krmi. Probiotiki so se torej najprej uporabljali v prehrani živali, po letu 1991 pa tudi v prehrani ljudi. Z razvojem znanosti se je spreminjala tudi definicija probiotikov. Organizacija za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov (FAO) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) navajata, da so probiotiki živi mikroorganizmi, ki dokazano pozitivno učinkujejo na zdravje, če jih zaužijemo v zadostnih količinah.
Probiotiki morajo zadostiti osnovnim pogojem oz. kriterijem funkcionalnosti. To pomeni, da morajo biti odporni na želodčno kislino in žolčni sok ter imeti sposobnost vezave na črevesne celice. Probiotiki morajo učinkovati proti patogenim bakterijam, antimutageno in antirakotvorno. Probiotiki, ki se uporabljajo v prehrani ljudi, morajo biti varni in humanega izvora, nenazadnje pa morajo biti njihovi zdravstveni učinki klinično dokazani in dokumentirani. Poleg tega sestavine hrane ne smejo vplivati na lastnosti probiotikov, pa tudi probiotiki s svojo aktivnostjo ne smejo negativno vplivati na senzorične lastnosti izdelka.


KORISTNI UČINKI PROBIOTIKOV
Znanstvene raziskave o tem, kako posamezni rodovi oziroma vrste in sevi probiotičnih bakterij učinkujejo na zdravje, so se v zadnjih petih letih skoraj podvojile in dokazujejo, da različne vrste oziroma sevi probiotičnih bakterij učinkujejo različno, zato poenotene in posplošene trditve ni mogoče zapisati.
Različne vrste probiotičnih mikroorganizmov lahko izboljšujejo imunsko odpornost, zdravijo in preprečujejo rotavirusno drisko, omilijo laktozno intoleranco, preprečujejo drisko pri zdravljenju z antibiotiki, so koristni pri zdravljenju okužbe z bakterijo H.pylori, uravnotežijo črevesno mikrofloro, preprečujejo zaprtost in še bi lahko naštevali.

Znanstveniki danes odkrivajo, da je naravna mikroflora prebavnega trakta zelo stabilna glede na rodove in vrste bakterij, ki so tam. Pomembno je spoznanje, da je mikroflora v prebavni cevi pri posameznem človeku specifična, oblikuje pa se že v drugem letu starosti. Odrasel človek ima v sebi kar nekaj kilogramov teh bakterij, v črevesu so med mnogimi vrstami mikroorganizmov tudi mlečnokislinske bakterije iz rodu laktobacilov, termofilnih laktokokov in tudi iz rodu Bifidobacterium, ki pomagajo prebavljati različne vrste sladkorja in druge ogljikove hidrate. Sodoben način življenja, kemikalije, antibiotiki, patogeni mikroorganizmi in virusi, ki jih vnašamo v prebavni trakt, in nepravilna prehrana pa negativno vplivajo na ravnovesje črevesne mikroflore.
 
Prebavni sistem je torej življenjsko okolje za številne koristne in škodljive mikroorganizme. Uporaba probiotikov temelji na spoznanju, kako pomembne so nekatere vrste mikroorganizmov za zdravje ljudi in drugih sesalcev. Probiotični mikroorganizmi naj bi pomagali pri vzpostavljanju in vzdrževanju ravnovesja črevesne mikroflore, ki je lastna  človeku, in s tem pripomogli k  izboljšanju zdravja.  

Za potrošnike je torej zelo pomembno, da vedo, katere vrste in sevi probiotičnih mikroorganizmov so v izdelkih in kolikšno je njihovo število.


DEKLARACIJE NA PROBIOTIČNIH MLEČNIH IZDELKIH
Morda boste presenečeni, da je evropska zakonodaja za uporabo probiotikov v prehrani živali bistveno bolj urejena kot za ljudi. V EU se kriteriji za vsebnost probiotikov v živilskih izdelkih šele pripravljajo, zato proizvajalci zakonsko (še) niso dolžni navajati števila probiotičnih bakterij v izdelku.

Potrošniške organizacije se v EU zavzemamo za dosledno, korektno in potrošnikom razumljivo označevanje probiotičnih izdelkov, saj to zagotavlja varnost in funkcionalnost izdelka.
Ustrezna deklaracija probiotičnih izdelkov bi morala vsebovati naslednje informacije:
•opombo, da so prisotne žive bakterije;
•znanstveno pravilno poimenovanje vsaj rodu in vrste bakterij;
•število posameznih bakterij v svežem izdelku in v izdelku, katerega rok uporabnosti se izteka;
•število bakterij naj bi bilo zapisano v potrošniku razumljivih enotah in strokovno pravilno;
•minimalno število bakterij, ki še zagotavlja koristne učinke za zdravje;
•priporočeno dnevno količino izdelka, s katero je še dosežen zdravstveni učinek;
•zdravstvene trditve, ki morajo biti dokazane s kliničnimi raziskavami na ljudeh in za vsak izdelek posebej (ne samo za mikroorganizem);
•opozorilo, kakšne so posledice prekomernega uživanja izdelka.


SESTAVINE PROBIOTIČNIH MLEČNIH IZDELKOV
Od probiotičnih izdelkov potrošniki pričakujemo, da so koristni za zdravje in da vsebujejo naravne sestavine, brez dodanega sladkorja, umetnih barvil, arom, sladil, kot je npr. aspartam, in sredstev za uravnavanje kislosti. Pri pregledu sestavin 12 mlečnih probiotičnih izdelkov pa smo odkrili, da mnogi med njimi vsebujejo zgoraj naštete sestavine.


NEKAJ NASVETOV:
•Proti koncu roka uporabnosti se število živih probiotičnih bakterij običajno nekoliko zmanjša, zato svetujemo, da probiotične mlečne izdelke kupujete sproti in čim bolj “sveže”, pri čemer je zelo pomembno, da jih shranjujete pri priporočeni temperaturi (od + 4ºC do + 8 ºC).
•Pri nakupu bodite pozorni tudi na druge sestavine in energijsko vrednost. Bolje je izbirati med izdelki brez dodatkov, kot so sladkor ali sladila in sadje, ker povečujejo kalorično vrednost izdelka tudi za 30 %.
•Probiotični mlečni izdelki posameznih proizvajalcev običajno vsebujejo različne probiotične kulture, ki imajo svoje specifične pozitivne vplive na zdravje. Zato potrošnikom svetujemo, da vsake toliko časa zamenjajo svoj izbrani probiotični izdelek z drugim podobnim izdelkom.
•Primerna dnevna doza probiotičnega fermentiranega mlečnega izdelka, ki vsebuje najmanj 106 ke/g bakterij, je vsaj 200 - 300 gramov na dan.
•Znanstvene raziskave kažejo, da se število preživelih probiotičnih bakterij v želodcu pomembno zmanjša, če probiotične izdelke uživamo na prazen želodec, s tem pa se zmanjša tudi njihov učinek. Torej je pametno, če si privoščimo te jogurte med obrokom ali pa s kosom kruha ali obrokom svežega sadeža. Navaden probiotičen jogurt je lahko tudi osnova preliva za solate.

Več o probiotičnih mlečnih izdelkih in rezultatih primerjalnega testiranja le-teh pa si lahko preberete v potrošniški reviji VIP št. 9/2009.

dr. Tanja Pajk Žontar