Hrana za otroke naj bo tudi varna!

jogurt_je_show

V svoji praksi sem naletela na mnoge izzive pri delu z živili, pripravi hrane, kot tudi pri vodenju in spremljanju kuharskega dela. Le marljivim in vestnim delavkam gre vsa čast in hvala, da so marsikdaj preprečile tudi kakšno neprijetnost pri uživanju pripravljenih obrokov. Pri pripravi hrane za otroke ne smemo slepo verjeti, da je v lepo zaprti embalaži 100% varna vsebina. Včasih se tudi pri kontroli kvalitete zgodijo nepravilnosti. Prav je, da na to dovolj zgodaj opozorimo tudi otroke, da se bodo znali tudi sami varovati, ko odraslih ni poleg.
Navedla bom le nekaj primerov, ki sem jih sama doživela, z namenom, da bodo tisti kuharji in kuharice ali mlade gospodinje, ki so šele na začetku poti pri pripravi hrane za druge, vedeli tudi za te vrste nevarnosti oziroma nesreč, ki se lahko pripetijo pri delu.
Pred leti smo v vsebini vložene rdeče pese našli drobce razbitega stekla, v kislem zelju več železnih opilkov, v marmeladi razbito steklo, v moki koščke žice, v zdrobu vrvico. Zato je potrebno vsako vsebino temeljito pregledati. Moko za vse jedi moramo presejati, paziti, da v mesnih jedeh in še posebno v ribjih ni niti najmanjše koščice in podobno.

To pomeni, da je skrbno nadzorovana od trenutka, ko jo začnemo pripravljati, dokler je ne postavimo na krožnik. Površnost kuharskega osebja ali gospodinje lahko otroka drago stane. Po toči zvoniti pa je prepozno.

ALTERNATIVNA PREHRANA NI ZA OTROKE
Ta napotek sem slišala na mnogih seminarjih, prebrala v različnih strokovnih knjigah. Kljub temu vedno znova srečam primere, ko starši svoja prepričanja vsiljujejo otrokom. Srečam tudi otroke, mladostnike, ki mi potožijo, da se pri njih nič več ne kuha, ampak jedo le presno hrano. Tudi mesa, da si včasih zaželijo, pa jim ga starši ne pripravijo. Opažam, da so ravno v družinah, kjer je bilo včasih veliko mesa v dnevni prehrani, iznenada prešli na brezmesno hrano. Pa ne zaradi otrok, saj otroci nikoli niso marali veliko mesa, ampak zaradi nekoga od odraslih, ki je morda zbolel za kakšno boleznijo. Rado se pripeti, da otroci iz takšnih družin v puberteti eksperimentirajo z raznimi dietami tudi na škodo svojega zdravja.
Zato je modro, da starši pri prehrani prevzamemo zdrav način prehranjevanja že v rani mladosti. Zdravemu otroku in mladostniku zadošča pestra sezonska hrana, kolikor je le mogoče, skuhana doma. Le tako bo njegov organizem dobil vse potrebne gradbene snovi, ki jih potrebuje za rast in razvoj. Otrok je kot varno zgrajena hiša. Če bomo v otroštvu poskrbeli za trdne temelje, bo otrok zdrav in dovolj odporen. Kar je tudi zelo pomembno - ko bo večji, ne bo izbirčen in razvajen.

NE POZABIMO NA MLEKO IN MLEČNE IZDELKE !

jogurt_je_showMlečne beljakovine vsebujejo vse življenjsko pomembne snovi, ki jih organizem sam ni sposoben proizvesti in ki so v mleku in mlečnih izdelkih zastopane v najugodnejšem razmerju. Nikjer v naravi ne najdemo za otroke bolj primernega vira beljakovin kot ravno v mleku in mlečnih izdelkih. Mleko je dokaj poceni glede na izredno dobro kvaliteto, saj je država poostrila pravilnik o kvaliteti mleka, a je še vedno premalo zastopano v naši prehrani. Prehrambeni strokovnjaki priporočajo, naj bi otroci popili do tri dl mleka na dan in pojedli vsaj dva mlečna izdelka.
Najboljšo kombinacijo dosežemo, če mleku, ki vsebuje živalske beljakovine, dodamo tako živilo, ki vsebuje tudi rastlinske beljakovine. Polenta z mlekom, mlečni riž ali ovseni kosmiči kuhani v mleku, so zato zdrava prehrana za otroke, ki rastejo.
Za pripravo zdravih otroških obrokov ni priporočljivo uporabljati steriliziranega mleka, ki ima, zaradi posebne obdelave daljši rok trajanja tudi če ni shranjeno na hladnem. Raje kupimo pasterizirano mleko, ki ima krajši rok trajanja in ga hranimo v hladilniku.

Mleka za otroško prehrano ne zamrzujemo.
Če nam mleka včasih zmanjka, kupimo raje mleko v prahu in ga pripravimo, ko ga potrebujemo. Priprava takega mleka je hitra in enostavna. En liter vode zavremo, ohladimo na 40°C in vanjo, z metlico za stepanje vmešamo štiri do pet žlic mlečnega prahu.

Mnogo staršev se pritožuje, da otroci ne marajo samega mleka. Pa tudi mlečnih žitnih jedi ne. Vzrok so prav gotovo navade v družini, lahko pa tudi prehrana v vrtcu. Le redki so otroci, ki iz zdravstvenih razlogov ne smejo uživati kravjega mleka. Vsem drugim pa damo diagnozo kar sami starši in ker nekajkrat otrok odkloni mleko, čeprav bi mu še kako koristilo, smo popustljivi in tako otrok raste - tako rekoč - brez mleka ali ga zaužije občutno premalo. Ker odrasli v družini za zajtrk ali večerjo raje popijejo skodelico čaja, ga je deležen tudi odraščajoči otrok. Namesto zdrave mlečne jedi otrokom narežejo salamo, skuhajo hrenovko ali pripravijo mogoče celo nezdravo mesno jed iz konzerve, npr.: pašteto. Vendar ni povsod tako. Podatki iz anket so pokazali, da je vedno več družin, ki zjutraj pripravijo skupni mlečni zajtrk za uspešen začetek dneva.
Starši doma in načrtovalci prehrane v vrtcih in šolah imajo moralno dolžnost zagotoviti, da bi otroci jedli tudi mlečne izdelke in pili mleko. Z lepim jutranjim pozdravom, ob prijetno pripravljeni mizi, kjer lahko sodelujejo tudi otroci in kjer bo mleko v manjšem vrču in ne v vedru, kot je še vedno v nekaterih šolah, bodo otroci radi segli po mleku, še zlasti, če bodo videli zgled pri mami ali očetu, vzgojiteljici ali učiteljici. Tako bo tudi kruh, nadrobljen v beli žitni kavi kar po domače ali namaz s črnim kruhom veliko boljši. Iz svoje prakse vem, da je vredno poskusiti.

Mlečne beljakovine vsebujejo vse življenjsko pomembne snovi, ki jih organizem sam ni sposoben proizvesti!

TUDI MLEKO JE LAHKO PIJAČA
Ponudimo ga lahko ob vsakem dnevnem času ali ob obroku. Biti mora primerne temperature in zares sveže. Za zajtrk z več mlečne maščobe (3,2 ali 3,6%), za malice, kosila ali večerje pa z manj (1,6% mlečne maščobe).
Mleko, ribe in sonce ”ustvarjajo vitamin D“, ki je pravi kralj odpornosti za organizem. To so vedele že naše mame in babice. V krajih, kjer so imeli le sonce in mleko, ribe pa niso bile tako dosegljive, kot so sedaj, so otrokom dajali ribje olje. Sedanji otroci v večini ne uživajo ribjega olja, pa tudi rib pojedo veliko premalo.
S pravilno sestavo obrokov za otroke lahko tudi ta primanjkljaj omilimo.

Zdravnikov nasvet:

Ječmen

Ječmen vsebuje približno 11% beljakovin, 2 % maščob in 73,5 % ogljikovih hidratov. Je dober vir topnih prehranskih vlaknin (100 ...

Več o tem...

Rdeče meso

Rdeče meso je pogosto omenjano v povezavi z aterosklerozo, srčnimi obolenji in celo z nekaterimi vrstami malignih obolenj. Vendar kljub ...

Več o tem...

Ananas

Ananas je izredno sočen in zelo zdrav sadež. Ananas vsebuje ogljikove hidrate in njegova energijska vrednost znaša okoli 46 kcal ...

Več o tem...

Pivo

Energijska vrednost 1 dl piva znaša približno 43 kcal. Od vitaminov vsebuje pivo največ vitaminov B skupine. Najnovejše raziskave so ...

Več o tem...

Orehi

Orehova jedrca so vir obstojnih mono nenasičenih maščobnih kislin in odličen rastlinski vir omega-3 maščobnih kislin, saj ¼ skodele orehov ...

Več o tem...

Koprc

Koprc je dišeča, začimbna rastlina, ki izvira iz osrednje Azije. V ljudski medicini se ga uporablja proti napihnjenosti, bruhanju in ...

Več o tem...

Bučno olje

Bučno olje je  vsekakor vir maščob, ki ima, poleg oljčnega olja, veliko prednosti pred drugimi. Bučno olje je temno zeleno-rjave ...

Več o tem...

Hruške

V našem podnebju je hruška izjemno priljubljen in cenjen sadež. V 100 g hruške je shranjenih do 60 kcal, od ...

Več o tem...

Grenivkin sok

Grenivkin sok je bogat z vitaminoma C in A, priporočamo pa vam, da ga zaužijete na koncu obroka, ker pospešeno ...

Več o tem...

Postrvi

Ta plemenita riba sladkih voda, ima v svoji sestavi okoli 20 % beljakovin in okoli 9 % maščob. Meso vsebuje ...

Več o tem...

Organsko železo

Najboljši prehranski vir organskega železa je drobovina - jetrca, srce, ledvica, nato rdeče meso in rumenjaki. Organsko železo je oblika ...

Več o tem...

Pistacije

Pistacije so izredno kalorične - 100 g ima okoli 557 kcal, vendar so tudi zdrave. Zaradi vsebnosti kalija, magnezija, fosforja ...

Več o tem...

Rozine

Rozine predstavljajo pomemben vir energije, hranljivih snovi, vitaminov in dietnih vlaknin. V 100 g rozin je shranjenih več kot 320 ...

Več o tem...

Kostanj

100 g plodov kostanja ima okoli 195 kcal, visoko vsebnost ogljikovih hidratov, od tega največ škroba in majhno količino maščob. ...

Več o tem...

Maščobe

Aterogeni potencial nasičenih maščobnih kislin je že dolgo poznan, zato je njihov vnos omejen na manj kot 10 % od ...

Več o tem...

Napotek:

Rukola

Rukola je vedno bolj priljubljena vrsta solate, ki ima zelo značilen, močan okus. Največkrat jo uporabljamo v mešanih solatah ali ...

Več o tem...

Jajčevec ali melanca

Za pripravo jedi uporabljamo jejčevce različnih oblik in velikosti, svetlo ali temno vijoličaste barve brez lis ali z belimi lisami, ...

Več o tem...

Sardine

Sardine, skupaj s papalinami in slanikom, pripadajo družini sledi in spadajo v skupino drobnih plavih rib. V mediteranski prehrani lahko ...

Več o tem...

Banane

Banane obirajo še zelene, skladiščijo in prevažajo jih v pogojih, ki preprečujejo hitro dozorevanje. Nezadostno zrele banane vsebujejo več škroba ...

Več o tem...

Hruške

Hruške vsebujejo okoli 40 do 60 kcal v 100 g sadeža in to v glavnem iz ogljikovih hidratov. Vsebujejo rastlinske ...

Več o tem...

Arašidi

Arašidi ali zemeljski oreški, spadajo v družino stročnic in so zelo bogati z beljakovinami, železom, cinkom in magnezijem. Najbolje jih ...

Več o tem...

Panceta

Panceta je suha dimljena slanina. Izdelujejo jo iz surove svinjske potrebušine, ki jo pazljivo nasolijo, dimijo in zorijo v vetrovnem ...

Več o tem...

Riž

Riž je najpomembnejša žitarica v deželah Daljnega vzhoda in Indiji ter spada med najbolj razširjene žitarice na svetu. V delu ...

Več o tem...

Kumina

Kumina je ena od prvih začimb, ki so jo uporabljali v Evropi. Uporabljamo sušene plodove, ki jih dodajamo jedem iz ...

Več o tem...

Zelenjavne omake

Za pripravo zelenjavnih omak lahko uporabljamo najrazličnejšo zelenjavo. Najbolj pogosto pa so to korenje, paradižnik, paprika, grah in zelenjava delikatesnega ...

Več o tem...

Biskvit

Pri peki biskvitnega testa v prvih 15 minutah ne smemo odpirati vrat pečice, saj bi testo lahko upadlo. Šele po ...

Več o tem...

Majaron

Majaron je ena najpopularnejših začimb v Evropi. Je sorodnik origana in ga tudi uporabljamo na podobnih jedeh: na solatah, mesu, ...

Več o tem...

Suhe fige

Suhe fige imajo izredno sestavo mineralov z obilico kalija in magnezija, posebno pa je ugodno razmerje med kalcijem in fosforjem. ...

Več o tem...

Paprika

Najbolj hranljiva in najbolj okusna je vsekakor sveža paprika, zato naj od trenutka obiranja do priprave obroka preteče čim manj ...

Več o tem...

Ingver

Ingver je začimba, ki jo v prodaji najdemo kot sveži neolupljen koren, konzerviran v obliki rezancev ali v obliki prahu. ...

Več o tem...
Copyright © Kuhinjica d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava: Pro Marketing | Izdelava spletnih strani, gostovanje, avdio produkcija, cd tisk