Šparglji ali beluši - kraljeva vrtnina


spargljiŠparglji so ena prvih divjih rastlinic, ki prikukajo na plan v spomladanskih mesecih ter nas prisilijo, da se premaknemo v naravo in se potrudimo z nabiranjem. Dober okus in zdravilne učinke špargljev so poznali že stari Grki in Rimljani. Po nekaterih virih so jih uživali že Maji. Čeprav velja, da so šparglji mediteranska rastlina, rastejo po celem svetu. Dokaz za to pa je tudi dejstvo, da je ena največjih svetovnih pridelovalk špargljev Kitajska. V naših krajih so jih cenili predvsem na Primorskem kot avtohtono rastlino, danes pa so sveži, gojeni šparglji dostopni od maja do avgusta, konzervirani in zamrznjeni pa preko celega leta.


Divji šparglji
Najbolj cenjeni in najdražji so divji šparglji ali beluši. Divje šparglje nabiramo od marca do začetka maja in so brstiči rastline asparagus. Domačini iz Istre vam bodo svetovali, da se lotite nabiranja zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, pred sončnim zahodom, saj jih v tem času laže opazimo. Divje šparglje odtrgamo na mestu, kjer so še mehki, pripravimo jih lahko v različnih jedeh, najbolj znana je seveda omleta s šparglji. So polni antioksidantov, A, B6, C, E in K vitaminov, železa, kalcija, kalija, mangana, fosforja in selena, vsebujejo pa tudi asparaginsko kislino. Z uživanjem špargljev zaužijemo veliko antioksidantov, folatov, ki imajo pomembno vlogo pri razgradnji homocisteina v telesu, ki povzroča bolezni srca in ožilja, vlaknine pa pomagajo pri boljši prebavi. Medtem ko mehkejše dele špargljev uporabimo za okusne jedi, pa olesenele dele divjih špargljev narežemo in posušimo ter tako preko celega leta pijemo čaj, ki znižuje krvni sladkor.

Gojeni šparglji
Šparglje lahko gojimo tudi sami na vrtu ali v lesenih zabojčkih. Poznamo več vrst gojenih špargljev, ki se razlikujejo po barvi. Beli šparglji so bolj milega okusa, bele barve pa so zato, ker jih v času rasti pokrijejo z zemljo ali slamo. Od tod tudi drugo ime za šparglje – beluši. Beli šparglji so zaradi svoje mesnatosti zelo primerni za vlaganje, čeprav lahko vlagamo čisto vse vrste špargljev.

Zeleni šparglji imajo bolj izrazit okus, a zanje velja, da so bolj izrazitega okusa tanjši šparglji. Gojene šparglje moramo pred pripravo olupiti do vršička. Najbolj pristen okus ohranimo špargljem tako, da jih samo blanširamo ali skuhamo v vreli vodi ter ponudimo s kančkom masla. Receptov je zelo veliko, in če le imate čas, napravite šparglje po enem od spodaj predstavljenih. Zagotavljamo vam, da bo obrok s šparglji povrnil energijo vašemo telesu in mu pomagal pri premagovanju spomladanske utrujenosti.

 

Špargljeva juha
(za 4 osebe)
Čas za pripravo: 30 minut

Potrebne sestavine
1 žlica oljčnega olja
šop gojenih špargljev
1 mlada čebula
1 dl belega vina
2 dl sladke smetane
drobnjak
poper
sol


Šparglje očistimo, olupimo, odrežemo vrhove in stebla narežemo na kolobarčke. Vršičke oziroma brstiče odložimo v skodelico. Na oljčnem olju popražimo skupaj z zelenjem narezano mlado čebulo. Dodamo šparglje, dolijemo vino ter jih dušimo 15 minut. Nato dolijemo zelenjavni bujon ali govejo juho, in ko zavre, na zmernem ognju kuhamo še nadaljnjih deset minut. Ko je juha kuhana, jo prelijemo v mešalnik, zmešamo, posolimo, popopramo in dodamo sladko smetano. Kremno juho prelijemo v kozico, dodamo vršičke špargljev, zavremo, pustimo na zmernem ognju vreti 2 minuti, nato jo postrežemo na krožnike in ponudimo z lističi parmezana. V juho dodamo še nekaj kapljic limoninega soka, ki poudari okus špargljev.
Špargljeva pita
(za 4 osebe)
Čas za pripravo: 60 minut

Potrebne sestavine:
šop belih špargljev
20 dag listnatega testa
2 dl sladke smetane
½ žlice kisa
2 jajci
10 dag masla
5 dag parmezana v kosu ali trdi ovčji sir
poper
sol
vejica svežega timijana
4 rezine pršuta


Listnato testo na tanko razvaljamo in ga položimo v okrogel pekač. Zavremo vodo, jo malo okisamo ter 5 minut blanširamo predhodno olupljene šparglje. Na testo položimo šparglje v obliki pahljače. Zmešamo smetano in jajca, posolimo, popopramo, dodamo 5 dag topljenega masla, začinimo s timijanom. S tem prelijemo šparglje, rob testa zapognemo in 30 minut pečemo na 180ºC. Ko je pita pečena, položimo nanjo koščke masla in pustimo, da pita 10 minut počiva. Nato jo razrežemo, na vsak kos položimo rezino pršuta in tanko rezino sira. Zraven ponudimo skledo spomladanske solate.
Divji šparglji z rezanci
(za 4 osebe)
Čas za pripravo: 25 minut

Potrebne sestavine:
večji šop divjih špargljev
1 žlica oljčnega olja
2 mladi čebuli
1 dl belega vina
4 dag pancete
2 stroka česna
8 dag feta sira
40 dag širokih rezancev


Pristavimo vodo in v njej skuhamo rezance. V ponvi na olju popražimo narezano čebulo in panceto, nalomimo šparglje in najprej položimo v ponev trše dele špargljev, nanje mehkejše in čisto na koncu vršičke. Ko se šparglji malo zmehčajo, jih zalijemo z malo belega vina ter dušimo, dokler vino ne povre, in dodamo narezan česen. Na koncu rezance stresemo v ponev s šparglji, dodamo na majhne koščke narezan sir, premešamo in pustimo stati 5 minut, da se okusi med sabo povežejo. Nato rezance s šparglji postrežemo na krožnike.

Zdravnikov nasvet:

Ribe

V nutritivnem pogledu je ribje meso izredno pomemben vir beljakovin. V primerjavi z rdečim mesom vsebuje ribje meso manj kolagenskih ...

Več o tem...

Pistacije

Pistacije so izredno kalorične - 100 g ima okoli 557 kcal, vendar so tudi zdrave. Zaradi vsebnosti kalija, magnezija, fosforja ...

Več o tem...

Grah

Grah ima veliko vsebnost visokovrednih beljakovin, zahvaljujoč mešičkom, ki se nahajajo v koreninah. V njih so bakterije, ki vežejo dušik ...

Več o tem...

Sol

Bodite pazljivi pri uporabi soli v jedeh, v katerih uporabljate živila, ki so jih v industrijski predelavi že nasolili. Sol ...

Več o tem...

Laneno seme

Laneno seme je zelo koristno živilo (latinsko ime: Linum usitatissimum, pomeni prav to, kar laneno seme je – najbolj koristen). ...

Več o tem...

Slive

Kot velika večina svežega sadja, je tudi sveža sliva bogata z minerali, vitamini in fitokemikalijami, od katerih izstopa ali se ...

Več o tem...

Piščančje meso

Najbolj pust oziroma najmanj masten del piščančjega mesa so prsa, ki imajo za polovico manj skupnih in nasičenih maščob od ...

Več o tem...

Brokoli

Kako zdrav je brokoli, povedo podatki iz tabele o sestavi živil. 100 g svežega brokolija bo zadovoljilo 150 % priporočene ...

Več o tem...

Zelenjava

Če želimo za naš organizem storiti čim več koristnega, potem moramo vanj dnevno vnesti od 3 do 5 porcij zelenjave, ...

Več o tem...

Mandlji

Mandlji sodijo med oreške oz. koščičasto sadje, ki so zaradi svoje bogate hranilne sestave izjemno pomemben del uravnotežene prehrane. Mandlji ...

Več o tem...

Marelice

Marelice vsebujejo precej vode in imajo majhno energijsko vrednosto (okoli 28 kcal). Vsebujejo velike količine A vitamina, ki je pomemben ...

Več o tem...

Banana

Banana je okusno sadje, ki vsebuje precej ogljikovih hidratov z visokim glikemijskim indeksom, zato naj jo sladkorni bolniki pazljivo uživajo. ...

Več o tem...

Oreški

V oreških je narava v majhni prostornini »zapakirala« pomembno količino vitaminov, še posebno vitamina E in folatov, mineralov in vlaknin, ...

Več o tem...

Mandarine

Okusne mandarine so pravi rudnik zdravja - polne so C vitamina, vitamina B kompleksa, vsebujejo kalcij, magnezij, cink in kalij, ...

Več o tem...

Zelena

Zelena je izredno zdrava zelenjava, koristna za zdravljenje različnih bolezni, ki so posledica stresa. Priporočajo jo osebam, ki imajo visok ...

Več o tem...

Napotek:

Hruške

Hruške vsebujejo okoli 40 do 60 kcal v 100 g sadeža in to v glavnem iz ogljikovih hidratov. Vsebujejo rastlinske ...

Več o tem...

Testenine

Testenine pri kuhanju podvojijo svojo težo. Na primer, 100 g suhih testenin bo po kuhanju težkih okoli 200 do 250 ...

Več o tem...

Arašidi

Arašidi ali zemeljski oreški, spadajo v družino stročnic in so zelo bogati z beljakovinami, železom, cinkom in magnezijem. Najbolje jih ...

Več o tem...

Kokos

Kokos je izredno kaloričen: v 100 gramih kokosove moke je približno 690 kcal, od tega je skoraj 86 % kalorij ...

Več o tem...

Napotek

Sladka koruza je še eno od živil, ki obogati našo prehrano in jo napravi bolj raznovrstno. Škrob je glavna sestavina ...

Več o tem...

Sardine

Sardine, skupaj s papalinami in slanikom, pripadajo družini sledi in spadajo v skupino drobnih plavih rib. V mediteranski prehrani lahko ...

Več o tem...

Muškatni orešek

Muškatni orešek je začimba v obliki oreha, vendar je to v bistvu lupina, ki jo naribamo pred koncem priprave jedi. ...

Več o tem...

Solate

Medtem ko so nekoč solato postregli samo kot dodatek pri pečenem mesu in drugih mesnih jedeh, jo danes postrežemo kot ...

Več o tem...

Špinača

Špinača vsebujejo večjo količino purina, ki se pretvori v sečno kislino. Pri nekaterih osebah pogosto uživanje živil, ki vsebujejo purin, ...

Več o tem...

Čebula

Kot začetni korak v pripravi in oplemenitenju zelenjave je najkvalitetnejša, najpogosteje in v največjih količinah uporabljena začimba vsekakor narezana čebula. ...

Več o tem...

Palačinke

Palačinke niso nujno le sladica. Če napravimo zelenjavni nadev in uporabimo oljčno olje, so lahko zelo zdrav in okusen obrok....

Več o tem...

Leča

Leče ni potrebno namakati. Da bi bila lažje prebavljiva, jo stresite takoj v vrelo vodo. Zelena leča je kuhana v ...

Več o tem...

Morski sadeži

Temperatura v hladilniku je nekoliko višja od tiste, potrebne za shranjevanje svežih morskih sadežev. Če nimate hladilnika s posebnim režimom ...

Več o tem...

Mleko

Polnomastno mleko ima med 3 in 4 % maščobe. Polposneto in posneto mleko se izdeluje tako, da mleku najprej odstranijo ...

Več o tem...

Kumina

Kumina je ena od prvih začimb, ki so jo uporabljali v Evropi. Uporabljamo sušene plodove, ki jih dodajamo jedem iz ...

Več o tem...
Copyright © Kuhinjica d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava: Pro Marketing | Izdelava spletnih strani, gostovanje, avdio produkcija, cd tisk