Žitarica, ki to ni – Ajda

IMG_0956_rev»Ajda pa znova zori …«, se glasi skladba Aleksandra Mežka iz 80-tih let prejšnjega stoletja. Pa je še vedno aktualna, celo vedno bolj v teh časih, ko nam prodajalne ponujajo tako široko paleto živil. Pa poglejmo, kaj vemo o tej preveč prezrti zeljnarici, ki počasi polni naše shrambe.

Ajda po izvoru ni prava žitarica, ampak spada med zeljnarice. Je beljakovinsko popolno živilo, saj vsebuje vse esencialne aminokisline. Bogata je z magnezijem, cinkom, selenom in bakrom. V eni skodelici ajde je okoli 85 miligramov magnezija, ki poleg tega, da relaksira stene krvnih žil in pripomore k nižanju krvnega pritiska, izboljša prekrvavitev in preskrbo tkiv s hranili. Selen in cink sta pomembna za delovanje številnih encimov v telesu, cink tudi pomaga pri celjenju ran. Skratka: idealna kombinacija za zdrava obtočila. Sestava ogljikovih hidratov v ajdi je zelo ugodna za sladkorne bolnike, dodaten ugoden učinek na regulacijo krvnega sladkorja imajo še balastne snovi v ajdi. V ajdi so prisotne tudi številne fitokemikalije, ki na naše telo delujejo zdravilno. Zelo močan antioksidativni učinek imajo na primer fenoli, ki jih najdemo v ajdi. Ajda je po svoji biološki vrednosti hrana, ki jo iz zdravstvenih razlogov zelo priporočamo v vsakodnevni prehrani in še posebej za regeneracijo po poškodbah in boleznih.

Zgodovina ajde
Med vojnimi pohodi Tatarov in Turkov v 15. stoletju je ajda našla pot v Srednjo Evropo. Zaradi svoje naravne obstojnosti, nezahtevnosti in neobčutljivosti je hitro dobila prostor na naših poljih. Ajda botanično ne spada med žita, ampak med dresnovke, in je, ne boste verjeli, sorodnica rabarbare. 
Ime ajda je prevzeto iz staronemškega Heiden. Žito je tako poimenovano, ker so ga v 12. stoletju iz poganskih krajev ter Kitajske v Evropo prinesli križarji. Latinsko ime Fagopyrum in angleško ime buckwheat pomeni »bukovo žito« in pove, da so njeni trikotni plodovi podobni bukovim plodovom. Ali se kraj na Primorskem, v Vipavski dolini, Ajdovščina, imenuje tako, ker so tam v preteklosti gojili pretežno ajdo? Ni raziskano. Gotova pa je povezava s pogani, kot so stara germanska ljudstva imenovala ljudi, ki so živeli na področju Vipavske doline. V Sloveniji obstaja več krajev z imenom Ajdovščina, kar morda dokazuje tudi to, da so osvajalska ljudstva po ozemlju nekdanje Slovenije imela za pogane takrat živeče staroselce. In to se je očitno dogajalo na več koncih Slovenije. Morda …

Uporaba ajde v kuhinji
Pri ajdi uporabljamo predvsem njena semena, iz katerih z luščenjem naredimo ajdovo kašo, z mletjem pa ajdovo moko. Kako pa se uveljavlja v kuhinji? Malce zapostavljena je. A po krivem. Ajdovo kašo uživamo kuhano (kot prikuho) ali pa pečeno (podobno kot rižev narastek). Iz ajdove moke pripravljamo žgance, kruh, štruklje, rezance, palačinke (ruski kvašeni blini in francoske galette), biskvite in druge jedi.

Uporaba ajde v zdravilstvu
Ajda ne vsebuje glutena, zato jo lahko uživajo tudi bolniki s celiakijo. Iz posušenih cvetočih rastlin si pripravljamo čaj, ki vsebuje veliko rutina. Znana slovenska narodna pesem pravi »Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori ...« – vendar jo je na poljih Slovenije vse manj. V času cvetenja je ajda odlična paša za kranjsko čebelo, ima tudi zelo lep vonj. Z ajdovimi luščinami polnimo tudi vzglavnike.

Lama Petrič,
ekologinja v teoriji in praksi

MINEŠTRONA PO PRIMORSKO Z AJDO

Za 4 osebe
Čas za pripravo: 30 minut

Potrebne sestavine:
• 1 liter vode
• 4 stroki česna
• 4 žlice hladno stiskanega oljčnega 
ali sončničnega olja
• 2 korenčka
• koren peteršilja
• polovica bele cvetače
• polovica buče hokaido
• jogurtov lonček ajdove kaše
• žlica himalajske soli
• 4 žličke nasekljanega svežega peteršilja
• 4 žličke kvasovih kosmičev

Priprava:
V ponvi na oljčnem olju popražimo nasekljan česen, mu takoj dodamo narezana korenčka, koren peteršilja, cvetačo in bučo. Zelenjavo dušimo približno pet minut in prilijemo vodo. Ko juha zavre, ji dodamo še ajdovo kašo in na zmernem ognju pustimo vreti 15 minut. Toplo mineštrono postrežemo na krožnike, potresemo s  svežim peteršiljem in kvasovimi kosmiči, ki jed zgostijo in poleg tega, da ji dajo  žlahten in specifičen okus, jo obogatijo še z vitamini B skupine.


AJDOVA KAŠA NA SLADKO     

Za 4 osebe
Čas za pripravo: 15 minut

Potrebne sestavine:
• 3 skodelice kuhane ajdove kaše
• 2 banani ali drugo sadje
• 10 suhih sliv
• 10 suhih fig
• 1/2 skodelice čez noč namočenih mandljev
• sok 1/2 limone
• 4 žlice medu (javorjevega sirupa ali melase)
• 1/4 žličke cimeta

Priprava:
Kuhano ajdovo kašo stresemo v skledo in ji primešamo na kolobarje narezane banane, narezane slive, fige, grobo mlete mandlje, limonin sok, med in cimet. Sestavine dobro premešamo in postrežemo, po želji obogatimo s sladko smetano, jogurtom, kefirjem ali tekočim pudingom.

AJDOVI ŽGANCI S KISLIM ZELJEM

Za 4 osebe
Čas za pripravo: 30 minut

Potrebne sestavine za žgance:
• liter vode
• ½ kg ajdove moke
• jedilna žlica himalajske soli
• 4 jedilne žlice hladno stiskanega sončničnega olja (masla, kokosove maščobe,  
sezamovega masla ali pest ocvirkov)

Potrebne sestavine za kislo zelje:
• 1 kg kislega zelja
• 2 jedilni žlici sončničnega olja ali kokosove maščobe
• strok česna
• žlička himalajske soli
• 1 dl nesoljene zelenjavne jušne osnove ali vode
• pol žličke zdrobljene kumine
• pol žličke mlete sladke paprike


Priprava:
V  visokem loncu zavremo liter vode, jo solimo, stresemo vanjo ajdovo meko, v sredini kupčka naredimo luknjo in na zmernem ognju pustimo vreti 20 minut. Nato odlijemo skoraj vso tekočino v skodelico in žgance pomešamo z vilicami za pečenko. Postopoma dodajamo odlito tekočino, dokler ne dobimo žgancev želene velikosti. Zabelimo jih z maslom, kokosovo maščobo ali ocvirki, lahko pa jih potersemo s praženim sezamom ali maslom ali sezamovim maslom.
Da nas bodo žganci kot glavna jed nasitili in bomo imeli v ustih poln okus, jim na krožniku  dodamo še rahlo podušeno kislo zelje, začinjeno s česnom, kumino in mleto sladko papriko. Le-to pripravimo tako, da na maščobi popražimo česen. Ko zarumeni, mu dodamo kislo zelje, prilijemo vodo ali jušno osnovo in posolimo. Dodamo kumino in sladko mleto papriko, vse skupaj dobro pomešamo ter dušimo še 10 minut, da se zelje zmehča.

Zdravnikov nasvet:

Konzervirane ribe

Konzervirane tune in sardine so vir dobrih maščob – omega-3 maščobnih kislin. Vendar pa morate biti pazljivi na dodane maščobe ...

Več o tem...

Žitarice

Nutricionisti si niso povsem enotni glede modernih pristopov k pravilni prehrani. Vendar pa so v eni zadevi zagotovo soglasni: o ...

Več o tem...

Oreški

V oreških je narava v majhni prostornini »zapakirala« pomembno količino vitaminov, še posebno vitamina E in folatov, mineralov in vlaknin, ...

Več o tem...

Sezamovo olje

Sezamovo olje se uporablja za solate, za praženje in kuhanje. Je zelo gosto in ima močan vonj. Je zelo zdravo, ...

Več o tem...

Kofein

Kofein je močno poživilo, ki pospešuje delovanje srca, pospešuje dihanje in povečuje proizvajanje urina in želodčne kisline. To delovanje je ...

Več o tem...

Bučno olje

Bučno olje je  vsekakor vir maščob, ki ima, poleg oljčnega olja, veliko prednosti pred drugimi. Bučno olje je temno zeleno-rjave ...

Več o tem...

Puranje meso

Pečene puranje prsi imajo zelo malo maščob - samo 1 %, zaradi česar jih priporočamo otrokom in obolelim osebam. Poleg ...

Več o tem...

Laneno seme

Laneno seme je zelo koristno živilo (latinsko ime: Linum usitatissimum, pomeni prav to, kar laneno seme je – najbolj koristen). ...

Več o tem...

Jogurt

Jogurt ni samo fantastično, hranljivo živilo, dostopno preko celega leta, ampak je obenem tudi živilo, za katerega znanstveniki trdijo, da ...

Več o tem...

Mediteranski tip pre

Zgrešeno je mnenje, da je mediteranska kuhinja zato zdrava, ker je nemastna. Delež maščob v energijskem vnosu je pri povprečnem ...

Več o tem...

Grah

Grah ima veliko vsebnost visokovrednih beljakovin, zahvaljujoč mešičkom, ki se nahajajo v koreninah. V njih so bakterije, ki vežejo dušik ...

Več o tem...

Mandlji

Mandlji sodijo med oreške oz. koščičasto sadje, ki so zaradi svoje bogate hranilne sestave izjemno pomemben del uravnotežene prehrane. Mandlji ...

Več o tem...

Lešniki

Posušeni plodovi lešnika imajo visoko energijsko in tudi hranljivo vrednost, saj 100 g suhih lešnikov vsebuje okoli 700 kcal in ...

Več o tem...

Antioksidanti

V modernem pojmovanju prehrane obstaja termin: sposobnost absorbiranja prostih kisikovih radikalov, ki predstavlja celotno antioksidativno moč določenega živila. Po podatkih ...

Več o tem...

Krompir

V primeru, da bi s seznama živil odstranili eno samo živilo – krompir, bi lahko pipravili precej manj različnih jedi. ...

Več o tem...

Napotek:

Bučke

Bučke so zelo občutljiva in zaradi svoje nežne zgradbe, hitro pokvarljiva vrsta zelenjave. Hranimo jih neoprane v plastičnih vrečkah v ...

Več o tem...

Kumare

Kumara ima od vseh vrtnin najmanjšo energijsko vrednost, saj je v 100 g te zelenjave samo 14 kcal. Vsebuje zelo ...

Več o tem...

Zamrzovanje

Zamrznjeno mešano sadje je idealen dodatek k prehrani v zimskih dneh, ko je potrebno z južnim sadjem ponuditi tudi druge ...

Več o tem...

Obloženi kruhki - ka

Majhne obložene kruhke ali kanapeje najpogosteje postrežemo kot dekorativno predjed pri svečanih cocktailih, vendar pa jih lahko postrežemo tudi kot ...

Več o tem...

Brokoli

Brokoli na sobni temperaturi hitro uvene, zato ga je potrebno hraniti v hladilniku na temperaturi okoli 4° C. S kuhanjem ...

Več o tem...

Zelenjavne omake

Za pripravo zelenjavnih omak lahko uporabljamo najrazličnejšo zelenjavo. Najbolj pogosto pa so to korenje, paradižnik, paprika, grah in zelenjava delikatesnega ...

Več o tem...

Bolj zdrave sladice

Sladoled je zmrznjeni desert, ki ga izdelujejo iz mleka ali smetane in dodatkov, ki vsebujejo aromo in sladila - najpogosteje ...

Več o tem...

Priprava sadnih sola

Za pripravo sadnih solat narežemo različne vrste sadja na manjše koščke in jih nalagamo v posodo. Vsako vrsto malo zasladimo ...

Več o tem...

Muškatni orešek

Muškatni orešek je začimba v obliki oreha, vendar je to v bistvu lupina, ki jo naribamo pred koncem priprave jedi. ...

Več o tem...

Palačinke

Palačinke niso nujno le sladica. Če napravimo zelenjavni nadev in uporabimo oljčno olje, so lahko zelo zdrav in okusen obrok....

Več o tem...

Gobe

Pri nakupu gob izbirajte le gobe, ki imajo čvrsto strukturo in klobuke bele ali kremne barve. Izogibajte se na dotik ...

Več o tem...

Hruške

Hruške vsebujejo okoli 40 do 60 kcal v 100 g sadeža in to v glavnem iz ogljikovih hidratov. Vsebujejo rastlinske ...

Več o tem...

Paprikaš

Paprikašev in ribjih brodetov med kuhanjem ne mešamo, ker nam lahko začne meso razpadati in odstopati od kosti, kar lahko ...

Več o tem...

Bazilika

Bazilika je ena glavnih začimb v mediteranski kuhinji. Uporabljamo jo svežo ali sušeno, z njo pa predvsem začinimo zelenjavne jedi. ...

Več o tem...

Pilav

Pilav in rižota nista eno in isto. Riž za rižoto najprej popražimo, če pa ga samo kuhamo na vodi ali ...

Več o tem...
Copyright © Kuhinjica d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava: Pro Marketing | Izdelava spletnih strani, gostovanje, avdio produkcija, cd tisk