Počasi se bliža poletje in toplota, če že ne vročina, bo pritiskala na nas, iskali bomo senco, hlad in kozarec osvežujoče pijače. Ker pa govorimo o vinih, bo to predvsem belo vino, ki se s svojo svežino že samo prilega temu letnemu času. Obstaja še eno vino, ki ga nismo še omenili, to pa je rosé vino.

Redki še mislijo, da je to mešanica belega in rdečega vina, vendar temu ni tako, pa tudi zakonodaja takega postopka ne dovoljuje. Rosé je narejen iz rdečega grozdja s postopkom kratke maceracije. Ker vemo, da je barva grozdja koncentrirana v kožici grozdnih jagod, je od fermentacije odvisno, koliko te barve se izloči in tako določi dokončno barvo vina. Čim krajši je stik grozdne kožice z moštom, manj barve bo izločene in vino bo, odvisno od časa maceracije, rožnate barve. Ta stik traja lahko le nakaj ur do dva ali tri dni. Pri večdnevni ali tedenski maceraciji pa rosé dobi polno in  rdečo barvo.

Notranja vsebina, to je meso grozdne jagode, ki vsebuje vodo (85% vina sestavlja voda !), sladkor, kisline, minerale in še marsikaj, je brezbarvna. Tako se da iz rdečega grozdja narediti belo vino, le stiku kožice z moštom se moramo izogniti, da se barva ne bi izločila. Klasičen primer takega vina so nekatere penine, narejene izključno iz rdečega grozdja sorte modri pinot, katerih barvam nebi nikoli pripisali očetovstvo rdečega grozdja.
Seveda ni samo barva tista, po kateri se vina razlikujejo med seboj. Vonj in okus sta določena z veliko dejavniki, od katerih pa so najpomembnejši sorta, teren, klimatski pogoji in seveda človek s svojim znanjem. Tako se rosè vina po okusu in strukturi približujejo bolj rdečim vinom, saj so v njih delno prisotni tudi tanini, ki so značilni za rdeča vina, vendar pa so s svojo lahkotnostjo in svežino bližja belim vinom.

Rosè vina so, za razliko od belih in rdečih, manj razširjena v vinskem svetu, razen v nekaterih krajih, kjer so del dolgoletne tradicije, kot na primer v francoski pokrajini Provansi ali  v južnem delu italijanske pokrajine Apulija, območju Salenta. Postajajo pa vedno bolj prisotna tudi drugje, ker po njih segajo predvem mladi in ženske, morda zaradi lahkotnosti ali dopadljive nežne barve.

Kot dodatek k zgoraj navedenemu podatku, da za rosé ni dovoljeno mešati belega vina z rdečim, moramo zapisati, da, kot pri skoraj vseh pravilih, obstaja tudi tu izjema. Edino pri peninah, narejenih po klasični metodi, je dovoljeno dodati belemu osnovnemu vinu del rdečega, da dobimo rosé. A teh penin je res zelo malo.

Pa še glede barve naj omenimo nekaj vin, ki izgledajo na prvi pogled rosé pa to niso, ampak spadajo po tehnološkem postopku med bela, saj izhajajo iz belih sort grozdja. To sta sivi pinot in dišeči traminec, katerih kožice so temnejše, skoraj roza barve. Seveda je spet odvisno od vinarja kako bo taka vina v  kleti predelal, saj so ponavadi skoraj vsa, razen redkih izjem, lepe slamnatorumene barve.